Die Welt: Bizarni spor med Slovenijo in Hrvaško lahko privede do razpada EU

Nemški konzervativni dnevnik Die Welt se je razpisal o mejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo, ki ga ocenjuje kot povsem bizarnega, hkrati pa opozarja, da bi na od tega največ koristi utegnili imeti zagovorniki neliberalne demokracije znotraj EU, kot sta na primer madžarski premier Viktor Orban in poljski ultrakonzervativni lider Jaroslaw Kaczynski.

Die Welt piše, da se Hrvaška in Slovenija “že leta močno naprezata okoli nekaj kvadratnih metrov morja” in to ne glede lepih jadranskih plaž, temveč glede “področja, na katerem lovi nekaj ribičev”. Zaradi razmejitve v majhnem Piranskem zalivu “gresta dve sosedi v nevarno smer konfrontacije”, večni spor pa bi sedaj utegnil izbruhniti glede odločitve Slovenije, da bo implementirala mednarodno arbitražno sodbo o razmejitvi med obema državama. “Hrvaška je do današnjega dne imela skoraj dve leti časa, da prizna arbitražno odločitev, po kateri Sloveniji pripadata dve tretjini zaliva, hrvaška vlada pa se je odločila, da bo arbitražo vseskozi ignorirala. Hrvaška je seveda že pred dvema letoma v znak protesta izstopila iz arbitražnega procesa”, spomni nemški časnik in, da je bil hrvaški argument za tako potezo nepravilnost v arbitražnem procesu.

Napetosti so posledica razpada Jugoslavije

“Napetosti so izraz starih bojev za razdelitev ozemlja med “proizvodi” razpada Jugoslavije, ki bodo že tako krhek mir na zahodnem Balkanu spravljale še bolj pod vprašaj. Tudi turisti bi utegnili čutiti posledice tega. Namreč, nihče ne more preprečiti Sloveniji, da uvede strog mejni nadzor do Hrvaške”, piše Die Welt in poudari, da Hrvaška ni del schengenskega območja svobodnega gibanja. Slovenija je to že letos storila, posledica pa so bile kolone dolge kilometre, poudari časnik in opozori, da bi bil takšen stalni mejni režim usoden za hrvaški turizem.

“Še večji problem je to, da je arbitraža kot instrument reševanja mejnih sporov oslabljena. Če takšna vrsta nevtralnega posredovanja tretje strani ne uživa več zaupanja in ne bo sprejeta z obeh strani, potem je Evropska unija izgubila enega od najpomembnejših vzvodov za svojo politiko na Balkanu”, piše Die Welt. Bruselj je upal, da se bo s pomočjo arbitraže uredilo tudi nekatere druge mejne spore v regiji, “ki je polna tovrstnih konfliktov”. Hrvaško-slovenska arbitraža se je spremenila v “mračen presedan”, ki je povzročil tudi “interni stres za EU”. Nemški časnik spomni tudi, da je “Hrvaška kot najmlajša članica EU skregana z vsemi svojimi sosedami”, ključno pa je, da njeno zavračanje priznanja arbitražne sodbe tudi ostalim ponuja takšno vedenje kot možnost.

Zaskrbljujoče približevanje Hrvaške nacionalističnima vladama Madžarske in Poljske

Glede na to, da države, nastale z razpadom Jugoslavije, niso same zmožne z bilateralnim sporazumom rešiti svoje probleme glede mej in če to ni možno niti z mednarodno arbitražo, bi se utegnil cel proces približevanja Evropski uniji spremeniti v serijo blokad.

“Poznavalci bruseljskih gibanj so zaskrbljeni, da bi vztrajanje Evropske komisije na tem, da naj Hrvaška prizna arbitražno sodbo, utegnilo biti razumljeno kot enostranska podpora Sloveniji in bi Hrvaško še bolj porinilo v povezavo z nacionalisti iz Madžarske in Poljske”, zaključi Die Welt z ugotovitvijo, da bi takšen razvoj dogajanja ”dolgoročno predstavljal postavitev eksploziva pod celoten evropski projekt”.