Bloomberg: Sedem težav Evrope, ki jim najmočnejše orožje EU zaenkrat “uspešno” kljubuje – TOPNEWS.si

Bloomberg: Sedem težav Evrope, ki jim najmočnejše orožje EU zaenkrat “uspešno” kljubuje



Bloomberg: Sedem težav Evrope, ki jim najmočnejše orožje EU zaenkrat “uspešno” kljubuje

Niz političnih pretresov in velikih kriz grozi, da bodo resno zamajale stabilnost Evropske unije. Kljub temu, zaenkrat najmočnejše orožje EU, njena ekonomija, nadaljuje rast, piše newyorški Bloomberg.

Ekonomija EU deluje najmočneje že od januarja 2001, ko je prilagodljiva monetarna politika Evropske centralne banke uspela pomiriti trge in dala prepotrebno spodbudo gospodarstvu EU, tudi s tem, da je dopustila posameznim državam članicam, da začnejo oblikovati lastne politike in opredeljevati reforme, ki so neredko v skladu z vizijo Bruslja, kar pa pomeni tudi plodna tla za bodoče krize, piše Bloomberg.

Čeprav se gospodarstvo EU krepi, slednje ne pomeni, da nad EU ne prežijo nevarnosti. V EU je politični rizik visok, v nadaljevanju pa si poglejmo le nekaj njegovih kazalcev:

image (47)

Katalonski problem

Potem ko je katalonski parlament izglasoval neodvisnost, je premier Španije Mariano Rajoy ukinil avtonomijo tej regiji in jo dal v upravljanje svoji namestnici Sorayi de Santamarii. Čeprav je Rajoyeva pobuda za enotnost za zdaj prevladala, bodo Katalonci 21. decembra ponovno šli na volitve, saj je katalonsko vlado na čelu s Carlesom Puigdemontom Madrid odstavil po hitrem postopku. Nove volitve vnašajo dodatno stopnjo negotovosti v regijo, ki tvori petino španske ekonomije. Katalonska kriza še zdaleč ni končana.

image (48)

Parlamentarne volitve v Italiji

Četrto največje gospodarstvo EU bo izvedlo volitve v prvi polovici 2018, v Bruslju pa z visoko pozornostjo čakajo izide z Apeninskega polotoka, ki bodo vsekakor imeli velik vpliv na gospodarstvo in finančni sistem Italije. Volitve bodo tudi neka vrsta testa za ambivalentno zvezo Italije s sistemom evra, kot tudi za enormen dolg in problematični bančni sistem.

image (49)

Nemška koalicija

Pet tednov po parlamentarnih volitvah v Nemčiji, štiri stranke, ki bi lahko oblikovale koalicijo, še naprej niso našle skupnega jezika glede ključnih strategij, kot je na primer prihodnost evro območja, klimatskih razmer in reforme imigracijskega sistema. Stopnja kompromisa, do katerega bodo pripravljene iti politične stranke, bo oblikoval stališče prihodnje nemške vlade glede številnih pomembnih problemov v EU in s tem tudi pot, po kateri bo krenila celotna Unija. Od izida koalicijskih pogajanj v Nemčiji je odvisno tudi, ali bo Angela Merkel še naprej dominanta politična figura v EU, ali pa bo začel bledeti njen sijaj.

image (50)

Francija in Macron

Veliki padec priljubljenosti novoizvoljenega francoskega predsednika Emmanuela Macrona je zaznati v anketah AFP-ja in ostalih francoskih medijih. Mnogim je vnesel dvom v sposobnosti mladega politika glede zmožnosti izpolnjevanja obljub glede reform tako v Franciji kot tudi v EU, ki jih je dal med volilno kampanjo. Macron ima še naprej dovolj časa in parlamentarno večino na svoji strani, kar pomeni, da bo imel možnost “okrevanja” tudi v primeru, če predlaga nekoliko manj priljubljene ukrepe.

image (51)

Brexit

Pogajanja glede britanskega izstopa iz Evropske unije ostajajo v slepi ulici, kljub obljubam EU in Velike Britanije o “pospešitvi procesa”. Ključna je postal znesek, ki da bodo morali plačati Britanci Bruslju po zapustitvi Unije in glede katerega se odvijajo ostre razprave tako v diplomatskih krogih kot v medijih. Čeprav sta se London in Bruselj dogovorila, da je cilj sklenitev “fer” sporazuma za obe strani, so posamezne države članice EU že začele razvijati lastno strategijo v primeru, da 20. decembra (termin sestanka) ne bo prišlo do rešitve.

Uspeh ali neuspeh sporazuma o Brexitu do skrajnjega roka (marec 2019) bo določil ne le ali bodo imeli Britanci dostop do največjega trga, temveč tudi ali bodo lahko evropska podjetja prodajala blago in usluge v Britaniji. Štiri največja gospodarstva evro območja, Nemčija, Francija, Italija in Španija, so skupaj na račun izvoza v Veliko Britanijo zaslužila okoli 160 milijard evrov in to samo v letu 2016!

image (52)

Delitev na vzhod in zahod

Vlada Poljske je zadnja v nizu EU članic, ki kritizirajo politiko Bruslja. Populistični liderji, kot sta Viktor Orban in Jarosław Kaczyński, jahajo na valu uspeha Donalda Trumpa in Brexita, s čimer izzivajo stališče in politiko Unije, tudi glede krucijalnih vprašanj kot sta vladavina prava ali migracije.

Pred kratkim je še en populist slavil zmago v državi članici EU. Gre za milijarderja Andreja Babiša, najverjetnejšega premiera Češke, katerega politična stranka ANO je eden največjih nasprotnikov tesnejše integracije, ki jo navdušeno propagira EU. Poleg tega bo ANO dodatno ojačal tako imenovani “proti-establišmentski blok” znotraj EU.

K temu lahko dodamo še zmago Sebastiana Kurza in njegove Ljudske stranke Avstrije, kot tudi najavljeno koalicijo z desničarji in nacionalisti iz Svobodnjaške stranke, ki bo po mnenju Bloomberga še en neugoden sodelavec Bruslja.

image (53)

Migracija

Val migrantov še naprej skrbi večino liderjev držav članic EU, ki so se na nedavnem vrhu EU v začetku oktobra dogovorili, da bodo “pozorno bdeli nad vsemi migrantskimi rutami in bili pripravljeni na ustrezen odziv v primeru pojava novih trendov”.

Tako stališče je posledica dejstva, da je Evropo zalil največji migrantski val od Druge svetovne vojne naprej, ki je ogrozil, da bo popolnoma uničil evropsko brezvizno politiko.

Čeprav je danes situacija boljša kot leta 2015, ko je 1,8 milijona migrantov ilegalno vstopilo na ozemlje EU, je migracija še naprej eden ključnih političnih faktorjev v številnih državah EU, kot sta npr. Avstrija in Nemčija, kar se je pokazalo tudi na volitvah, saj so volivci migracijo ocenili kot ključno stvar v fazi odločanja, kateremu favoritu bodo namenili svoj glas.

logo-topnews (1)

 

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)