Hrvaška zunanja politika z dvojnim obrazom tudi do Rusije!

Skoraj ga ni medija v regiji Zahodnega Balkana, Vzhodne Evrope in Rusije, ki ne bi pisal o zanimivi zunanji politiki Hrvaške, natančneje hrvaškemu podpisu pisma visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko Frederici Mogherini proti uradni Moskvi in to po “zelo uspešnem” uradnem obisku hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović pri Putinu. Naslovi se glasijo v stilu Rusi začudeni nad hrvaškim postopanjem.

Tako hrvaški Večernji list piše, da hrvaški uradniki v stikih z rusko stranjo niso nikoli postavili vprašanja, niti izrazili kakršnekoli zamere do Rusije v zvezi z domnevno rusko protievropsko ali protihrvaško propagando oziroma kakršnokoli drugo informacijsko dejavnost, ki bi lahko škodila hrvaškim interesom, je dejal vir Večernjega lista iz ruskega veleposlaništva v Zagrebu. Gre za podatek oziroma informacijo, ki jo je potrdilo tudi hrvaško Ministrstvo za zunanje zadeve, da je Hrvaška 12. oktobra v pismu visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko Federici Mogherini zahtevala okrepitev dejavnosti glede boja proti ruski propagandi in hibridnemu bojevanju. Pismo Mogherinijeve so poleg hrvaške ministrice za zunanje zadeve Hrvaške Marije Pejčinović Burić podpisali tudi šefi diplomacij Češke, Romunije, Poljske, Estonije, Litve, Velike Britanije in Švedske.

Informacijska kampanja

Vir iz ruskega veleposlaništva pravi, da so “začudeni glede odločitve hrvaške strani, da se pridruži pobudi za krepitev potenciala skupine za strateške komunikacije, ki je bila ustanovljena za informacijsko vojno proti Rusiji in presenečeni, da je Hrvaška pravzaprav “na prvi liniji sofisticirane in intenzivne kampanje, ki jo izvajajo zunanji faktorji”. “Rusija obžaluje tako smer hrvaške strani v času zagona bilateralnega sodelovanja in po pozitivnih rezultatih uradnega obiska hrvaške predsednice v Rusiji.” S tem pismom se je Hrvaška postavila na stran držav, ki že nekaj časa javno govorijo o ruski informacijski kampanji in so doslej že formirale delovne skupine, ki “popravljajo” ruske vesti. Na Hrvaškem se doslej o takih problemih ni niti enkrat razpravljalo, piše Večernji list. Vendar pa pismo odpira tudi drugo vprašanje. Pošiljanje pisma manj kot teden dni pred odhodom predsednice Kolinde Grabar-Kitarović v Rusijo ponovno odpira ugibanja ali je slednje tempirano tako, da “pokvari” korak v sprostitvi odnosov med dvema državama. Večernji list je iz diplomatskih virov izvedel, da temu ni tako – da se na protipropagandni pobudi dela že dlje časa in da slednje ni povezano s potjo predsednice v Rusijo. Čas, kdaj bo pismo poslano, je diktirala Federica Mogherini, ki je želela, da se ta del posla zaključi pred sestankom Sveta za zunanjo politiko v Bruslju 16. oktobra. Fokus hrvaške strani v “informacijski vojni” ni toliko Hrvaška, kot je jugovzhodna Evropa – Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna Gora, Srbija,…

Dve zunanji politiki

Diplomati, s katerimi se je pogovarjal Večernji list in ki želijo ostati neimenovani, pravijo, da ne glede na to, s takšnim vedenjem Hrvaška pošilja slabo sporočilo. V trenutku, ko se poskušajo vzpostaviti toplejši odnosi z Moskvo in ko se govori o zelo pragmatičnem dialogu in usmeritvi na stvari, ki obe državi povezujejo, kot tudi o stanju v jugovzhodni Evropi, tajna uvrstitev proti Rusiji ponuja dva zaključka. Prvi je, da ima Hrvaška dve zunanji politiki – eno, ki jo izvaja predsednica in drugo, ki jo izvaja hrvaška vlada. Ali gre resnično za delitev vlog na “dobrega in slabega policista” ali gre (le) za neusklajenost, ostaja odprto vprašanje. Drugi zaključek je, da se Hrvaška kaže kot neverodostojni sogovornik. Obe državi vesta, s katerih pozicij nastopata in v tem odnosu je Hrvaška determinirana s članstvom v EU in NATO. Vendar, skrb vzbuja dejstvo, da medtem ko se predsedniku Rusije govori kako je Hrvaška zainteresirana za sodelovanje, se obenem ne omeni – niti njemu, ni hrvaški javnosti – probleme z rusko propagando.

Namreč, v pismu so Rusijo označili s težkimi besedami, da želi “proizvesti nezaupanje in nezadovoljstvo glede demokratičnega ustroja, diskreditirati EU in transatlantsko skupnost” in jo prikaže kot nevarni moteči faktor tako v EU kot tudi v jugovzhodni Evropi, kar ni nikakor dobra osnova za kakršenkoli dialog, zaključi Večernji list.