Anonimka: Po smrti nekdanje soproge mariborskega župana Andreja Fištravca – Je Irena Polak Fištravec res napisala knjigo

Neobjavljena avtobiografija naj bi se nanašala na njeno zasebno življenje – Politični nasprotniki Andreja Fištravca naj bi mrzlično iskali še neobjavljeno avtobiografijo. Anonimko objavljamo v celoti

Na Malečniškem mostu v občini Maribor se je v nedeljo zgodila prometna mnesreča s smrtnim izidom. V nesreči je umrla Irena Polak Fištravec, kulturnaustvarjalka in nekdanja soproga mariborskega župana Andreja Fištravca.mVsi, ki so dobro poznali Ireno, povedo, da je bila vesel človek, predana mati inžena, vse do trenutka, ko so v življenje Andreja Fištravca, župana Maribora, vstopili ljudje iz njegove ekipe. Marko Kovačič, Darko Berlič, Saša Pelko in zloglasna Simona Partlič, nečakinja velikega Mariborčana in slovenskega pisatelja Toneta Partljiča. Poznavalci vedo povedati, da se je stric distanciral od nečakinje še prej preden je vstopila v to združbo. Simona je bila namreč vedno zelo problematična: droge, menjavanje partnerjev kot po tekočem traku, slaba skrb za otroka, ki ga je rodila še zelo mlada.

No, kot se govori po Mariboru, je ekipa ugrabila Andreja Fištravca. To je svojim prijateljicam zaupala tudi pokojna Irena. Imeli so ključe njunega stanovanja in nemalokrat so prišli v stanovanje, ko jih ni bilo doma. Irena je to vedno ugotovila in se potožila prijateljem, enkrat je celo prijavila vlom na policijo. Še posebno radi so brskali po njem, ko so izvedeli, da je vse svoje misli strnila v knjigi, ki jo je dala v tisk. To se je zgodilo lanskega julija. Knjigo, z vsemi podrobnostmi o tem s kom je, v intimnem položaju, ulovila svojega moža kar v uradnih prostorih MOM, z vsemi izsiljevanji Simone, hekerskimi vlomi v njen računalnik in profil na FB s strani hekerjev, ki nudijo tovrstne usluge ekipi. Vse te podrobnosti je zlila na papir. Le redkim prijateljem je povedala, da naj v primeru, če se ji kaj zgodi, gredo k odvetniku, ki mu je zaupala vse, vključno s še neobjavljeno avtobiografijo o življenju v obdobju županovanja njenega moža in oporoko. Ko so lani govorice prišle tudi do ekipe, se je zgodil »vlom« v
stanovanje. In to kljub temu, da je pred tem zamenjala ključavnico. Šele pozneje je izvedela, da je ekipa razpolagala tudi s tem ključem, ki ga je očitno »dobila« od župana. Leta 2016 je šla s hčerkama na dopust v Dalmacijo, ki ji je veliko pomenila. To so bile prve počitnice brez Andreja, saj se je ta ultimatu: ali jaz ali ekipa, odločil za ekipo. S puncami je uživala, redno preko FB in SMS pošiljala slike in s tem poskušala povedati, da življenje, tudi brez Andreja, gre naprej. Zaradi priimka, ki ga ni zamenjala niti po ločitvi, je težko našla službo, Andrej ji ni hotel pomagati.

Izselil se je iz stanovanja. V tednu po dopustu, je bila, zaradi poskusa samomora, hospitalizirana v bolnišnici Maribor. Poskušala se je zastrupiti s plinom v avtu. Tisti, ki poznajo Ireno vedo, da nikoli ni upala parkirati tam, kjer so jo takrat našli in na srečo tudi rešili. Vse več je namigovanj, da je ekipa, v strahu pred izdajo knjige, ki bi jih dokončno in neizpodbitno obremenila kot kriminalno združbo, poskrbela, da Irena umre. Ni jim uspelo. V tem, zanjo, tako kritičnem času, ko bi ji, kot mož, moral stati ob strani, je Fištravec raje, brez pomembnejših razlogov, na stroške davkoplačevalcev,
odpotoval na Kitajsko, Rusijo in še kam. Vse samo zato, da se je izognil ženi in njeni hudi osebni stiski. Irena ga je večkrat klicala, on pa si je, kot nadomestek, poiskal mlado Brazilko. Tako je želel utišati vedno glasnejše govorice v Mariboru, da ima občasno tudi gejevske zveze. Ni hotel pomagati svoji ženi, je pa brez pomislekov uredil službo za svojo Brazilko. Irena je vse to vedela, prijateljem je večkrat potožila, da finančno ne zmore več stroškov kredita in tekočega vzdrževanja stanovanja. Obe hčerki, njena največja sreča, sta še šoloobvezni, ena študira na Dunaju. Velike stroške šolanja v tujini so večkrat poplačali ljudje iz ekipe, ki so »skrbeli« za redni dotok denarja iz provizij za posle, katerih naročnik in plačnik je MOM, letališče Maribor, gospodarske družbe, ki so v večinski lasti MOM (večinoma javni denar za zasebne potrebe župana in njegove ekipe). Vse te transakcije je pridno zapisovala. Kako ironično:

prav te, so jo tudi pokopale. Metode, ki jih uporablja ekipa: od zasledovanja do vdorov v računalnike, v zasebna stanovanja, do pisanja člankov v Večeru, za Lokalec.si, preko novinarjev, ki jih kupijo dobesedno za drobiž ali pa plačujejo preko oglaševanja na lokalni TV in radiu …. (kako tečejo tovrstni posli bomo pisali v enem od naslednjih člankov). To je »modus operandi« te ekipe.

Danes Irene ni več, ekipa že sluti, da s Fištravcem, ki je, izključno po njihovi zaslugi, preveč kontaminiran, že pripravlja novega kandidata za župana. To naj bi bil Saša Pelko, član te zloglasne ekipe in človek, ki bo, brez razmisleka, zadovoljeval potrebe ekipe, ki Maribor vodi v propad, sebe pa, očitno, pelje na Kitajsko preko mariborskega letališča.

.