Alan Fordovska likvidacija Faktor Banke s strani Avstrijca Klausa Schusterja, ki ima, ne boste verjeli, končano le osnovno šolo

Zgoda o Klausu Schusterju “direktorju, ki je tujec z izkušnjami s podobnimi postopki v drugih državah,” se bere kot Zabavnik oziroma rubrika: “Saj ni res, pa je”.

Alan Fordovsko sanacijo likvidirane Faktor banke, ki se bere kot zgodba “kako smo sanirali banke in se ob tem še celo smejali,” pa je toliko bolj paradoksalna, saj se je “menedžerska senzacija iz Avstrije” nadaljevala oziroma se nadaljuje v DUTB, kjer je Klaus Schuster dobil “dodatno nalogo”- reševanje Cimosa.

Kako poteka reševanje Cimosa vemo, saj se že nekaj mesecev odvija tako rekoč pred našimi očmi, manj znani oziroma manj sveži so “dosežki”, ki jih je Klaus Schuster imel pri pri likvidaciji Factor Banke.

Človek bi zamahnil z roko, če ne bi Klaus Schuster na mesec dobival 15000 evrov plače, potem pa na zaslišanju pred parlamentarno komisijo na vprašanje, ali je imel kakršnekoli izkušnjo z likvidacijami dvakrat odgovoril: nein.

Ko sem prebiral zgodbo o “menedžerski senzaciji iz Avstrije,” sem jo kot novinar moral prebrati večkrat, saj je tako neverjetna, da sem zapadel v klasično zanko, ali naj verjamem temu, kar vidim in berem, ali tistemu, kar je napisano?

Kako je mogoče, da je slovenski javnosti neznani blefer, ki so ga v vsaki njegovi dosedanji službi spregledali in se ga tudi znebili v najkrajšem možnem času, vodil likvidacijo banke, ki je davkoplačevalce stala nekaj manj kot 300 milijonov evrov.

O njegovem delovanju v Volksbanki krožijo legende o njegovi nesposobnosti in predvsem o zdrahah, ki jih je počenjal, tako v Ljubljani, kot kasneje v Beogradu. Veseli so bili, da so se ga znebili. O njegovem “coachingu” in pisanju dobesedno šund menedžerske literature sploh ni vredno zgubljati besed.

Na svoji internetni strani, klausschuster.eu, v rubriki »About me« navaja dejstvo, da je pri 15 letih pustil šolo. Vzrok, naj bi bili izzivi, ki jih ponuja življenje.

Zgodba bi bila celo še simpatična, če v nadaljevanju svoje predstavitve ne bi navedel, da je čez 11 let dosegel univerzitetno izobrazbo. S tem dejstvom se po vsej verjetnosti ne bi strinjali vsaj uradniki na Ministrstvu za finance, ki so Klausa preverjali, ko je kandidiral za službo na DUTB. Razne trgovske akademije in interna bančna izobraževanja, vsaj po evropskih standardih niso univerzitetna izobrazba.
Če pustimo ob strani dejstvo, da se je Klaus Schuster lagal svojim potencialnim klientom, na predstavitveni strani pa je na parlamentarni komisiji Klaus jasno povedal, da ni dokončal fakultete.

Poleg izobrazbe je sporno tudi sodelovanje Klausa z odvetniško družbo Wolf &Theis v Beogradu, ki naj bi jo vodil njegov osebni prijatelj in celo poslovni partner Marcus Bruckmueller. Da je ta povezava sporna, se je hitro zavedel tudi Klaus, saj je ta odvetniška pisarna že zelo kmalu izginila iz njegovih odškodninskih tožb in kazenskih ovadb.

Kasneje je pravne posle prevzela odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič. V letu 2014 je Klaus Nini Zidar Klemenčič za odvetniške usluge plačal 780.000 EUR (preverjen podatek), za leto 2015 pa glede na število novo vloženih primerov lahko le ocenjujemo, da je šlo za podobno številko. NZK je tako samo na račun Klausa v dveh letih zaslužila vsaj 1,2 – 1,5 mio EUR. Glede na znesek plačil NZK se Klaus očitno ni posluževal kakšnih konkurenčnih ponudb, še manj pa pogajanj o odvetniški tarifi;

Zanimivo pa je, da kljub številnim kazenskim ovadbam, ni nobene proti nadzornemu svetu Factor Banke, kjer je bilo kar nekaj oseb, ki bi Klausu zagotovo prinesli medijsko slavo (npr. Darko Horvat, Vera Mihatovič, Bogdan Lipušček….). Predvsem bi pa moral biti zelo pod udarom ugledni profesor iz Ekonomske fakultete, dr. Peter Falatov.

Celih 18 let je bil predsednik nadzornega sveta?! V tem obdobju je zagotovo odobril nekaj milijard kreditov. Kot predsednik nadzornega sveta je strahopetno odstopil šele dober teden pred objavljeno likvidacijo banke.

In prav pri prof. Falatovu je iskati vzrok Klausove milosti do nadzornega sveta, kajti v primeru tožb in ovadb, bi prvi moral biti na udaru dolgoletni predsednik. V časniku NeDelo je bil 11. 3. 2012 v članku »Avstrijski Štajerec našel v Sloveniji uspeh in ljubezen« objavljen pogovor s Klausom, v katerem navede, da je njegova največja stranka v Sloveniji Hypo Banka pod novim vodstvom. To da je ta banka, ki je bila takrat v popolnem razsulu najela Klausa za nekakšen »coaching« po očitno zelo prijateljskih zvezah, je problem Avstrijcev. Problem naših organov pregona oziroma sodišča pa bi moralo biti dejstvo, da je bil v tem novem vodstvu Hypo Banke (celo predsednik uprave) Matej Falatov, sin Petra Falatova. Klaus se je po prevzemu funkcije v FB znašel v hudem konfliktu interesov.

In čeprav verjamem, da po nastopu nove funkcije ni imel več poslovnih povezav z Matejem Falatovim, se je Klaus očitno primerno oddolžil družini Falatov za plačevanje njegovih svetovanj v preteklih letih…..in za morebitno bodočo pogodbo s Hypo Banko, po končani misiji v FB, (Klaus je v januarju 2016 že opravil sestanek z Matejem Falatovim!!! v Hypo Banki). Ponavljam, nič ni narobe, če se je Klaus v nekem trenutku po naključju znašel v konfliktu interesov, zagotovo pa to pojasni dejstvo, kako je lahko dolgoletni predsednik nadzornega sveta banke, ki je končala v likvidaciji, po Klausovi zaslugi izšel brez najmanjše praske. Sicer pa zgodbo o povezanosti Klausa in družine Falatov v celoti potrdi tudi Peter Falatov na zaslišanju parlamentarne komisije.

V nadaljevanju bomo objavili nekatere konkretne primere alanfordovskega pristopa Klausa Schusterja, kjer je pomagal številnim znanim Slovencem, da so “rešili” svoje finančne težave preko likvidacije Factor Banke.

Predvsem pa, o vplivu tako imenovanega “gejevskega lobija” na kadrovanje v državi.