Takoimenovana “bifejska revolucija” v Slovenski filharmoniji dobila epilog v revolucionarni interpretaciji prava in ponarejanju volitev v svet zavoda SF

Volilna komisija je namreč pod pritiski sindikata in predstavništva, ki ga vodi Marina Kopše, so volitve v svet zavoda Slovenske filharmonije prilagodili svojim željam, da orkester dobi v svet zavoda 2 predstavnika in s tem izigrali morebitnega predstavnika zbora.

Zaradi manipuliranja je počilo v samih vrstah orkestra zato se je, ob odkritju nezakonitosti, predsednica volilne komisije Mateja Kralj odločila, da se volitve ponovijo.
Postavlja se vprašanje, kako je lahko do tega sploh prišlo, saj je 17. e člen nedavno spremenjenega akta SF jasen. Kot določa omenjeni člen, ima vsak zaposlen en glas, imena kandidatov pa se navedejo po abecednem redu njihovih priimkov z navedbo, da se volita dva kandidata.”Voli se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati,” piše v členu, ki navaja tudi, da so glasovnice neveljavne, ko je “volivec glasoval za več kot enega kandidata”.

Ker je bila nevarnost, da vodja vstaje in glavna sindikalistka Marina Kopše, zaradi vse večje osovraženosti znotraj institucije, ne bo izvoljena v novi svet zavoda, so volitve enostavno ponaredili. Enostavno so, seveda v skladu z maksimo revolucionarnega prava, kjer pač navadni zakoni ne veljajo, odločili, da ne bodo spoštovali ustanovnega akta Slovenske Filharmonije, da lahko vsak obkroži le enega kandidata, ampak so obkrožali kar dva.

Izračunali so namreč, da bodo v primeru, da na glasovnicah vsak lahko obkrožil dva kandidata in z enostavno matematično formulo podvojili število članov orkestra, ob tem pa so avtomatsko izločili vse ostale organizacijske enote znotraj zavoda, kajti orkester je z njihovo čarobno formulo dobil 192 glasov, čeprav je sicer 96-članski. Na ta način so absolutno izigrali predstavnike zaposlenih v skupnih službah in zboru Slovenske Filharmonije.

Volitve predstavnikov zaposlenih v svet zavoda SF so potekale v ponedeljek, udeležilo se jih je 132 od 148 volilnih upravičencev. Ker so v nasprotju z veljavnim ustanovnim aktom obkrožali po dva kandidata, je od 132 glasov, bilo pravno veljavnih samo 11 glasovnic. Kar 121 glasovnic je bilo namreč neveljavnih, saj sta bila obkrožena dva kandidata namesto enega.

Tako pa je največ glasov prejel tolkalec Franci Krevh, mesto v svetu pa je pripadlo tudi dosedanji članici tega organa Marini Kopše, sicer tudi predsednici stavkovnega odbora SF. Za mesti v svetu sta se potegovala še članica zbora SF, sopranistka Katarina Lenarčič in flavtist Matej Grahek. Če ne bi ponaredili, ne samo rezultatov, ampak tudi način volitev, bi enostavno Marina Kopše izpadla, kar pomeni, da bi bifejska revolucija, kot je običajno pri revolucijah, svojo najbolj zagrizeno članico Marino Kopše.

Neverjetno res, saj je bila volilna komisija v stalnem stiku in navezi z Ministrstvom za kulturo, kjer so jim dali jasna navodila glede glasovanja, a so kljub temu prilagodili interpretacijo 17. e člena v svojo korist. To pomeni, da vodilni celotne vstaje v SF, ne priznavajo nobene avtoritete, niti zakonov, niti države, nasploh nobene avtoritete. Ministrstvu je tako s popuščanjem in s podpiranjem vstaje uspelo vzpostaviti popolno anarhijo v SF. Vprašanje je, kako se bo to odrazilo oziroma ali se bo rak rana razširila še na ostale javne zavode. Zaposleni v SF so, kot poroča STA, volili v skladu z navodili volilne komisije in navodili na glasovnicah. Na njih je pisalo, naj glasujejo za največ dva kandidata tako, da obkrožijo številko pred kandidatovim imenom in priimkom. Ob tem so dodali, da so o avtonomnosti volilne komisije prejeli zagotovilo pristojnih na Ministrstvu za kulturo.

Vendar to še ni vse, Kopšetova je s svojimi javnimi izjavami šla celo tako daleč, da je za nepravilnosti in revolucionarno interpretacijo prava, okrivila kar vodstvo SF na čelu z direktorjem Damjanom Damjanovičem.

Direktor SF Damjan Damjanovič je za STA demantiral izjavo Marine Kopše glede tega, da je pravna služba volilno komisijo o poteku glasovanja seznanila šele pred njegovim zaključkom. Po direktorjevih besedah je člane volilne komisije že 6. aprila opozorila njegova pomočnica Majda Nahtigal, volitve pa so bile 10. aprila.

Enako ureditev glede volitev, kot je zapisana v novosprejetem sklepu o ustanovitvi javnega zavoda SF, imata od leta 2008 SNG Opera in balet Maribor in od leta 2009 SNG Opera in balet Ljubljana, in gre zato za že ustaljeno ureditev. Damjanovič je pojasnil, da so se kot vodstvo, čeprav se morajo od volitev distancirati, odločili, da jih skušajo usmeriti na pravo pot in so se zato tudi sami zanimali, ali interpretacija v sklepu ustanovitvenega akta SF drži, najprej besedno, potem pa preko elektronskega dopisovanja.

V javnosti se tako poraja vprašanje, ali Ministrstvo za kulturo na čelu z ministrom Tonetom Peršakom sploh še obvladuje situacijo v javnih zavodih oziroma v kulturi nasploh. To potrjuje tudi revizija računskega sodišča, ki je izredno kritično do delovanja Ministrstva za kulturo in ga ocenilo kot negativno. Na koncu bo bifejska revolucija prej odnesla ministra Toneta Peršaka, ki je doslej popolnoma asistiral anarhiji in popolnoma sledil nerazumnim potezam stavkovnega odbora SF, kot pa vodstvo filharmonije proti kateremu so se zarotili vstajniki. In na koncu še rek, kdor seje veter, žanje vihar, tako pač je to v življenju. Paradoksalno pa je, da kljub pozitivnemu poslovanju, Ministrstvo za kulturo Damjanoviču ne potrdi finančnega načrta, ampak ga vztrajno zavrača, samo da bi načelo avtoriteto direktorja, ki bi mu kot svojemu pooblaščencu moralo stati ob strani.