Lažnivi priči tožilstva Vinko Stiplovšek in Gorazd Korošec presegla Barona Munchausna

Neverjetna lahkotnost, s katero sta v Slovenj Gradcu pred sodiščem stresala laži Vinko Stiplovšek in Gorazd Korošec, ni primerljiva niti Karlom Friderichom von Munchasuom. Po svojih neverjetnih a zabavnih lažeh je Baron Munchausen postal tako znan, da so drzno izmišljene zgodbe o tem: “kako je skupaj z mornarji preživel v trebuhu kita, jezdil na topovski krogli in z enim strelom ustrelil ducat ptic, na košček slanine ujel sedem rac in na njih poletel domov, dvakrat obiskal mesec in skozi vulkan Etna prišel na dan na drugem koncu sveta”, imenovali kar munchhauseniade.

Prava “munchhauseniada” se je tako odvijala pred Slovenjgraškim sodiščem, kjer sta ključni priči tožilstva Vinko Stiplovšek in Gorazd Korošec, seveda oba poštenjaka – pravnomočno obsojena zaradi zlorabe položaja, lagala hitreje kot pes teče, kot imamo navado reči na Štajerskem. Zanimivo pa je, da pri tem nista bila usklajena niti med sabo, tako da je vse skupaj izzvenelo kot laž na laž.

Tako kot je Vinko Stiplovšek lagal meni kot novinarju leta 2012, da dokumenti, ki smo jih takrat pridobili niso nič spornega in da niso vredni pozornosti, saj gre za “čist posel, nič posebnega”, med Uniorjem in Rhydconom, kar se je kasneje izkazalo kot neresnično, saj je v resnici šlo za fiktivne posle, sta včeraj lagala sodišču, češ, da naj bi jih domnevno izsiljeval s podpisom pogodbe o oglaševanju.

Ker sem Stiplovšku kot novinar verjel in s tem kršil novinarsko pravilo, da če ti mama reče, da te ima rada, dvakrat preveri, sem dokumente vrnil viru in za mene je bila zgodba z novinarskega stališča končana. Ni pa bila končana za Vinka Stiplovška, Gorazda Korošca in odvetniško družbo Gregorovič – Pungartnik, ki so naredili strategijo maščevanja proti meni samo zato, ker je nekdo slučajno v redakcijo prinesel neke dokumente.

Zato so, kot je pred sodiščem izpovedal Korošec; “v dogovoru z odvetniško pisarno sklenili, da je potrebno dokazati, da gre za izsiljevanje in da se postopek nadaljuje v obliki pripravljalne pogodbe o oglaševanju…” Najbolj absurdno je, da se mi kot novinarju očita izsiljevanje, preko odvetniške pisarne Gregorovič – Pungartnik, ki je za klienta Unior takrat ponudila oglaševanje za pet let. Celotna aktivnost je bila na strani odvetniške pisarne in Gorazda Korošca, saj še nisem slišal za primer, da bi kdo koga izsiljeval preko njegove odvetniške pisarne.

V svojih kontradiktornostih in lažeh, sta ob kazenski ovadbi na tožilstvu in policiji, kjer sta se samoprijavila, češ mi smo res kriminalci, ampak ponujamo vam glavo novinarja Voduška v zameno za amnestijo, v dopolnitvi kazenske ovadbe izrecno zapisali citiram odvetnika Gregoroviča:

” Od Korošca sem dobil nalogo, da pripravim osnutek pogodbe o oglaševanju na Info TV in sicer pravni del. Kontakt Vodušku do mene naj bi posredoval Stiplovšek … Nekaj dni potem je Vodušek prišel v našo odvetniško pisarno, sprejela sva ga skupaj z odvetnikom Jernejem Mlinaričem, ki je imel nalogo, da po pravni poti pregleda pogodbo, ki se je nanašala na oglaševanje. To je pogodba, ki smo jo dne 04.07 2012 priložili k ovadbi na ODT v Celju….”

Gre za citat iz dokumentov in kazenskih ovadb, ki so jih Vinko Stiplovšek, Gorazd Korošec in Joško Gregorovič podali pred vodjem ODT v Celju Ivanom Žaberlom in pred policijo v Celju. Sedaj pa spreminjajo zgodbo in govorijo, da oglaševanja niso predlagali Korošec in njegova odvetniška pisarna, ampak sem ga predlagal jaz.

To je ključni paradoks v celotni zgodbi o domnevnem izsiljevanju, ki ga ni bilo in ki je kot fata morgana nastal v možganih dveh sprevrženih direktorjev. To je približno tako kot v zgodbi, ko je ponoči šel neznanec skozi gozd in in ker ga je bilo strah, se je pogovarjal sam s sabo, da bi bil vtis, da jih je več v gozdu.

Če pristanemo na sprevrženo argumentacijo in laži o izsiljevanju, so akterji imeli možnost prijave na policijo in organe pregona, ne pa da so izvajali nekakšno preiskavo proti meni v odvetniški pisarni, da bi mi preko njihove ponudbe za oglaševanje dokazali izsiljevanje. Nato pa odšli na kavico k vodji okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivanu Žaberlu, kar je precej neverjetno, da se lahko prosto sprehodiš kar do vodje okrožnega državnega tožilca, dobesedno iz ceste. Pomenljivo pa je tudi priznaje Gorazda Korošca, da je imel v tem času kot predsednik uprave Uniorja precej stikov z policijo…

Neverjetno, kakšna podobnost zgodbi v knjigi Jamesa Pattersona “Primite tatu”, ko revni študent slikarstva Matthew Bannon na železniški postaji v New Yorku v omarici najde zdravniško torbo z diamanti. Z diamanti bi si lahko zagotovil brezskrbno življenje, toda že naslednji dan postane glavna tarča mednarodnega Diamantnega sindikata in ruske mafije, ki pogrešata svoje diamante.

Z dekletom še isti dan zbežita v Evropo, da bi čimprej prodala diamante, a na sledi sta jima kar dva mafijska plačanca – skrivnostni Duh, morilec z mehkim srcem, in Duhova krvi željna tekmica, zloglasna Marta Krall. Toda nekdanji marinec Matthew se izkaže za precej trd oreh …