Kako so Budimir Lončar, Janez Zemljarič, Božo Dimnik & ostali “delali Ameriko spet majhno” – TOPNEWS.si

Kako so Budimir Lončar, Janez Zemljarič, Božo Dimnik & ostali “delali Ameriko spet majhno”



Kako so Budimir Lončar, Janez Zemljarič, Božo Dimnik & ostali “delali Ameriko spet majhno”

Odgovor na vprašanje, zakaj so se v ponedeljek pozno popoldne sestali na istem mestu sredi Ljubljane v 13. nadstropju znanega hotela Lev nekdanji vplivni jugoslovanski in slovenski politiki, pravzaprav ni neka velika skrivnost, čeprav je vse skupaj delovalo, kot nekakšno tajno srečanje lože oziroma skrivnostni sestanek skupine Bilderberg na letnem srečanju. Šlo je za mednarodno okroglo mizo z naslovom: (Ne) naredimo Amerike zopet velike – v organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes).

Tako so se zbrali nekdanji šef službe državne varnosti in notranji minister Janez Zemljarič, zadnji jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar, lobist in človek, ki je nabiral gobe skupaj s Stanetom Dolancem – Božo Dimnik, Janez Škrabec, razvpiti podjetnik z najboljšimi zvezami v slovenski in ruski državni politiki, Ernest Petrič, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča in prvi veleposlanik Slovenije v ZDA. Srgjan Kerim, nekdanji makedonski minister in predsednik Generalne skupščine OZN leta 2007 in 2008, Vladimir Marinković, podpredsednik Narodne skupščine Republike Srbije.

Vendar spisek udeležencev in gostov na okrogli mizi Ifimesa v organizaciji Zijada Bečiroviča z naslovom: (Ne) naredimo Amerike spet velike, še zdaleč ni dokončen. Med gosti je bil tudi razvpiti poslovnež in ljubitelj najboljših avtomobilov, ki v Monte Carlu izdaja revijo Fashion Avenue Matjaž Tomlje, potem Mitja Meršol, nekdanji odgovorni urednik Dela. Z desne provenience sta na okrogli mizi izstopala samo nekdanji direktor Belinke Marjan Cerar in Ingo Paš, predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo v prvi Demosovi vladi.

Udeleženci in gosti so si glede na dejstvo, da so predsedniške volitve v ZDA, ki so bile 8. novembra 2016, na oblast pripeljale Donalda Trumpa, zadali težko nalogo odgovoriti: “Kakšne bodo posledice za ZDA in svet po izvolitvi Trumpa za predsednika ZDA? Kako bo to vplivalo na mednarodne odnose in na razmerje moči v svetu, kako se bodo odzvali ekonomski trgi? Kaj to pomeni za Zahodni Balkan, Bližnji vzhod in EU?

Nekdanji veleposlanik Ernest Petrič je v predavanju spomnil na svoje potovanje po Rusiji, takoj po nastopu Vladimirja Putina, kjer so si prebivalci želeli le eno, da bi bila Rusija po razsulu z Jelcinom spet pomembna velika in močna država. “Hočemo, da bo Rusija spet velika in mogočna, nekaj podobnega kot “America Great Again”, je vzporednico med dogajanjem v Rusiji pred 13 leti in Ameriki danes potegnil Ernest Petrič. Izgleda, je nadaljeval Petrič, “da imajo veliki narodi nekakšno tendenco, da so spoštovani, cenjeni, da so veliki, ker navsezadnje so tega navajeni”.

Izbor Putina ni bil vzrok za spremembe v Rusiji, ampak je bil posledica anarhije, kaosa, zmede, ki je veljala v Rusiji v času Jelcina z vso demokracijo vred, zaključuje Petrič. In podobno je možno postaviti paralelo, da tudi ta tendenca v Ameriki, ki je pripeljala Trumpa na oblast – Amerika spet velika in pomembna – posledica stvari, ki so se dogajale v ZDA. Amerika je bila velika, ampak čas je storil svoje, ugotavlja Petrič, ki je nedavno praznoval 80. letnico.
Petrič je bil izredno kritičen do ponižujočega, neresnega in neproduktivnega odnosa slovenskih mainstream medijev in politikov do Trumpa, kar nam, kot je dejal, utegne še zelo škodovati.

Nekdanjega šefa Budimirja Lončarja, ki je pri 93 letih dokazoval v Ljubljani neverjetno vitalnost, je moderator Zijad Bečirovič napovedal kar kot jugoslovanskega Kissingerja.

Lončar je v uvodu o Sloveniji izrekel precej pohvalnih besed, saj je, kot je dejal že v času, ko je bil jugoslovanski zunanji minister, obisk Slovenije zanj pomenil poseben izziv. Čeprav je večina avditorija z zanimanjem spremljala njegova izvajanja o Ameriki in Trumpu, pa je njegov nastop očitno zelo motil nekdanjega direktorja Belinke Marjana Cerarja, ki je z komentiranjem Lončarjevega nastopa spravljal v dobro voljo in smeh ljudi, ki so sedeli okoli njega.

Po najavi zadnjega nastopa Lončarja pa je dvorano zapustil, saj je dejal, da “enega takega nastopa ne bo zdržal”. Na začetku, je Marjan Cerar povzročil še manjši incident, saj je Janez Zemljarič, ki je na naše vprašanje, kako ocenjuje celotno okroglo mizo, dejal: “da je bila imenitna, vključno s sogovorniki”, želel sedeti skrajno desno, v drugi vrsti, na istem sedežu, kjer je sedel Cerar. Zemljarič je Cerarja pozval naj sede bolj v sredino, da bo sam sedel na koncu vrste.

Zemljarič je Cerarju ukazal naj se mu umakne, vendar le ta tega ni želel, in po daljšem premisleku je Janez Zemljarič vidno nezadovoljen sedel v prvo vrsto tik pred Cerarja. Zemljarič, ki je rojen v Bukovcih leta 1928, vendar pa ni bil kot 89 letnik med najstarejšimi udeleženci predavanja, saj ga je prehitel Budimir Lončar, ki ima 93 let in je bil rojen leta 1924. Seveda ne gre pozabiti na 85-letnega Boža Dimnika, ki je okroglo mizo spremljal med občinstvom. Dimnik je bil rojen 1932 v Beogradu. Zanimivo pa je, da sta tako Dimnik, kljub svojim 85-letom in 89-letni Zemljarič še oba aktivno udeležena v poslih.

Vladimir Vodušek

 

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (3)
  • comment-avatar
    baubau 2 leta

    bolno!

  • comment-avatar
    xtc 2 leta

    Tele tovariše z druščino navagone in nepovratno v MAOSKVO:iN KAR NEKAJ TEŽAV BO IZGINILO:

  • comment-avatar
    centurion 2 leta

    Vsaj en Cerar, ki je postrojil Zemljariča.