(V ŽIVO) “Poletja ni več, poletja ni več… ostal bo spomin na iskanja, bilo je lepo.” – Damir Črnčec v stilu Melosa o tem ali bo ostal državni sekretar pod Borutom Sajovicem

“Poletja ni več, poletja ni več,”  je v stilu besedila pesmi  Melosa (Poletja ne bo, poletja ne bo, izginilo bo. Ostal bo spomin na iskanja, bilo je lepo. Poletja ne bo, poletja ne bo, izginilo bo. Ostal bo spomin na iskanja, bilo je lepo) ob današnjem prihodu na sejo vlade dejalo državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec  na vprašanje ali bo ostal državni sekretar pod novim obrambnim ministrom Borutom Sajovicem ali pa se bo preselil v kabinet predsednika vlade Roberta Goloba kot so poročali nekateri mediji.

 Damir Črnčec je namreč vsakič, ko je prišel na sejo vlade, kjer je zamenjeval nekdanjega ministra Šarca , oziroma v času, ko je vodenje prevzel začasno Robert Golob  novinarjem na vprašanje ali bo minister za obrambo dejal:  “Poletja še ni konec”.  S tem je parafraziral besede predsednika vlade, ki je vedno dejal, da bo ime novega obrambnega ministra znano “do konca poletja”.

Državni sekretar v @MO_RS Damir Črnčec: Vlada želi z izgradnjo kibernetskega centra na nacionalni ravni okrepiti kibernetsko hrbtenico. Po številnih kibernetskih napadih v zadnjem času se je vlada odločila, da bo namenila znaten del sredstev državnega proračuna v te namene. pic.twitter.com/ugsKwV73cm

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 19, 2024

Damir Črnčec je sicer na novinarski konfreni po seji vlade napovedal gradnjo zdravstvenega centra za izredne razmere

Ministrstvo za obrambo je napovedalo gradnjo zdravstvenega centra za izredne razmere, ki bo v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani. Center bo v okviru projekta, vrednega skoraj 87 milijonov evrov z DDV, zagotavljal oskrbo za vojaške namene in za potrebe javnega zdravstva. Ministrstvo je napovedalo še vzpostavitev centra kibernetske obrambe.

Novi del bolnišnice, v skupnem obsegu 18.700 kvadratnih metrov, bo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Damirja Črnčeca nudil 160 bolnišničnih postelj. Med drugim bo imel štiri operacijske dvorane, helidrom ter intenzivne in izolacijske posteljne enote, ki bodo namenjene morebitnim novim pandemijam in drugim krizam.

Nacionalni center pa bo namenjen tudi dejavnostim, ki jih že izvaja Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. »To ne bo objekt, ki bo prazen, ampak bo objekt, ki bo živel in bo seveda za uporabnike na razpolago, kot bo stroka v UKC presodila,« je zatrdil Črnčec.

Sekretar pričakuje, da bo v roku enega leta mogoča izdaja gradbenega dovoljenja, v prvi polovici leta 2026 pa začetek gradbenih del. »To v praksi pomeni, da bi bil objekt v roku dveh do treh let zgrajen in tudi v celoti opremljen,« je dejal.

Na novinarsko vprašanje, kje bodo pristojni za center zagotovili zdravniški kader, je sekretar odgovoril, da bo to zmogel UKC Ljubljana, ki sicer poleg ministrstva za zdravje sodeluje pri projektu. »Nimam nikakršnega dvoma, da je to zelo dobra zmogljivost za Slovenijo, za vse nas. Pripomogla bo k temu, da bo UKC Ljubljana dobil eno najsodobnejšo bolnišnično enoto,« je dejal.

Center za kibernetsko obrambo
Črnčec je na novinarski konferenci po seji vlade potrdil tudi gradnjo situacijskega centra kibernetske obrambe, ki ga načrtujejo z uradom za informacijsko varnost. Vlada se je za to odločila po številnih kibernetskih napadih v zadnjem času, je pojasnil. Center bo začel naloge izvajati nemudoma, ključne investicije v center pa so predvidene do leta 2027. Projekt je vreden približno 33,5 milijona evrov z DDV.

Kot je še pojasnil, bo center obravnaval strojne in programske rešitve, razpršene po državni upravi po kritični infrastrukturi. »Če povem poenostavljeno, licence, ki bodo omogočale, da se bo ta stvar ohranjala in nadgrajevala,« je dodal. V kibernetskem svetu je namreč ključno biti korak s časom oziroma pred napadalci, je dodal.

Vlada je oba projekta sicer uvrstila v Načrt razvojnih programov 2024-2027 v okviru Slovenske vojske. Črnčec je uvodoma pojasnil, da gre za projekta z dvojno rabo, torej za krepitev obrambnega sistema in zmogljivosti države. Posledično gre po njegovih besedah za dvigovanje odpornosti Slovenije pred novimi krizami, želja po tem pa izhaja iz dogajanja v času epidemije covida-19 in kriz v zadnjem času.