Tik pred drugim krogom predsedniških volitev v vodstvu Pirc Musarjeva

Kot je zapisalo Delo, je ob upoštevanju intervala zaupanja teoretično še vedno mogoče, da bi Slovenija dobila prvega desnega predsednika. Javnomnenjski analitiki pa ocenjujejo, da bo rezultat predsedniških volitev odvisen tudi od volilne udeležbe – čim večja bo, tem manj možnosti za zmago naj bi imel Anže Logar.

Po Medianinih podatkih se četrtina volivcev dokončno odloči v zadnjih treh dneh pred volitvami, pri čemer pa v drugem krogu predsedniških volitev ne bo taktičnega glasovanja, saj volivci ne bodo prehajali med kandidatoma. Ključna bo torej volilna udeležba podpornikov obeh kandidatov, ocenjuje Mediana.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana je anketo za časnik Delo in POP TV opravil med 7. in 9. novembrom na reprezentativnem vzorcu 718 vprašanih.

Volilna napoved, ki jo je za Večer in Dnevnik pripravila agencija Ninamedia, kaže, da bo rezultat na nedeljskih predsedniških volitvah tesen. Prednost Nataše Pirc Musar pred Anžetom Logarjem namreč znaša le dobri dve odstotni točki. Pri tem bo pomembno vlogo igrala volilna udeležba – nižja ko bo, bolj ugoden bi bil lahko rezultat za Logarja.

Za Pirc Musarjevo naj bi v nedeljo glasovalo 51,2 odstotka udeležencev volitev, za Logarja pa 48,8 odstotka. Zaradi tesnega rezultata se močno prekrivata tudi oba intervala zaupanja volilne napovedi. Pirc Musarjeva lahko računa, da bo prejela od 48 do 54 odstotkov glasov, Logarjev interval pa znaša od slabih 46 do skoraj 52 odstotkov glasov udeležencev volitev.

Po poročanju časnikov to pomeni, da če bi Pirc Musarjeva dosegla spodnji rob volilne napovedi, Logar pa svojega zgornjega, bi v nedeljo zvečer lahko slavil aktualni poslanec SDS. Volilna napoved je sicer zasnovana na stališčih tistih, ki so povedali, da se bodo volitev udeležili (49,1 odstotka) ali so bili glede tega neodločeni (33,1 odstotka). Anketiranje je potekalo od ponedeljka do četrtka zvečer. Delež neopredeljenih o tem, koga voliti, se je zadnji dan anketiranja močno znižal.

Anketni podatki kažejo, da Logar ohranja nespremenjeno volilno podporo iz prvega kroga. Okoli 55 odstotkov glasov, ki jih bo prejel, bodo prispevali volivci SDS, slabih 20 odstotkov volilne podpore lahko pričakuje od volivcev NSi, 15 odstotkov pa od ljudi, ki so strankarsko neopredeljeni.

Skoraj 80 odstotkov volivcev, ki so v prvem krogu glasovali za Milana Brgleza, naj bi zdaj glasovalo za Pirc Musarjevo, 10 odstotkov za Logarja, preostalih 10 odstotkov Brglezovih volivcev je še neopredeljenih. Dobra tretjina volivcev Vladimirja Prebiliča, ki je v prvem krogu volitev prejel skoraj 11 odstotkov glasov, bo v drugem krogu glasovala za Logarja, prav toliko tudi za Pirc Musarjevo, četrtina Prebiličevih volivcev pa je še vedno neopredeljenih.

Večina volivcev Sabine Senčar, ki je v prvem krogu volitev zbrala skoraj šest odstotkov glasov, naj bi tokrat glasovala za Pirc Musarjevo. Od volivcev Janeza Ciglerja Kralja (4,4 odstotka v prvem krogu) lahko pričakuje do 10 odstotkov glasov, ostali se bodo preselili k Logarju. Obratno seveda velja za volivce Mihe Kordiša (2,8 odstotka) iz Levice, ki se bodo v celoti preselili k Pirc Musarjevi.

Za njen rezultat bodo pomembni še volivci, ki se prvega kroga volitev niso udeležili, tokrat pa se bodo odpravili na volišča, saj ima v tej strukturi ima prednost.

Za rezultat volitev bo najpomembnejša volilna udeležba. Nižja ko bo, bolj ugoden bi bil lahko rezultat za Logarja, saj se volivci SDS in NSi, ki mu zagotavljajo večino glasov, bolj zanesljivo udeležujejo volitev kot volivci levih in levosredinskih strank, ki bodo večinoma volili Pirc Musarjevo.

Anketni podatki sicer kažejo, da bo volilna udeležba nižja od udeležbe v prvem krogu (51,74 odstotka), saj je prihod na volišča napovedalo 49,1 odstotka anketirancev. Pri volilni udeležbi, ki bi bila nižja od 42 odstotkov, bi lahko zmagal Logar, za katerega je v prvem krogu letošnjih predsedniških volitev glasovalo 296.000, za kandidata NSi Janeza Ciglerja Kralja pa dobrih 38.000 ljudi. Skupaj lahko torej Logar računa na okoli 330.000 glasov, za zmago pa mu jih ob enaki ali višji udeležbi, kot je bila pred petimi leti, manjka vsaj še 20.000.

Agencija Ninamedia je telefonsko anketo izvedla med 7. in 10. novembrom na vzorcu 1150 oseb.