(VIDEO) “Slovenija je v marsičem postala, posebej v zadnjih dveh letih, zelo podobna Putinovi Rusiji” – Milan Kučan o nujnosti “deputinizacije” Slovenije, kjer se je po njegovi oceni “demokracija ustavila in imamo danes očiten prehod te države v avtokratski način vladanja, tudi z elementi fašizma”

V nabito polnem “Cukrarna baru” na Poljanski cesti  je sinoči potekala okrogla miza na kateri sta o vojni v Ukrajini in o tem kakšna bo prihodnost države in demokracije v Sloveniji govorila Milan Kučan in poslanec SD Marko Koprivc. Pogovor je  organiziralo   Društvo Progresiva moderirala pa Barbara Rajgelj, ki je Milana Kučana na začetku vprašala “kako smo se v Sloveniji  leta 1991 izognili najhujšemu in ali iz tistih časov lahko potegnemo vzporednico ali pa priporočilo za doseganje miru v Ukrajini?”

Milan Kučan: “Jaz jaz sem doživel dve vojnim eno kot otrok, eno kot odrasel človek in te druge se seveda posebej spominjam in bi to, kar sprašujete o vzporednicah rekel: Možno je  potegniti nekaj vzporednic, vzporednice so, so  pa seveda tudi zelo velike razlike. Tisto kar je bistveno je, da je nekaj modrih in odgovornih ljudi z izkušnjo preprečilo, da bi se v Sloveniji odvil scenarij kakšen se je kasneje v vojni v Bosni in Hercegovini. Ampak te stvari so bolj ali manj poznane. Tisto, kar je v tem trenutku pomembno je, da se vsepovsod, kjer je to možno, obsodi to vojno in pove, da se v civiliziranem svetu problemi ne rešujejo z vojnami in da se čimprej naredi vse, da bi se vojna ustavila, da bi prišlo do premirja, da bi se zagotovili humanitarni koridorji in da bi se začela resna pogajanja o miru, ki bi seveda omogočila, da bi se na teh pogajanjih govorilo tudi o prihodnosti Ukrajine, tako v razmerju do EU kot tudi do Rusije …

Ta vojna se preprosto ne bi smela zgoditi in ne bi se smele zgoditi tudi stvari, ki so omogočile, da se je pravzaprav ta vojna zgodila. Ali če rečem drugače, zdaj je treba vse napore usmeriti v konec vojne, potem bo pa čas za trezen in nujen razmislek, kaj vse je šlo narobe, da se je ta vojna lahko zgodila in da  trpi toliko ljudi zaradi tega. Šlo je pa narobe marsikaj, potrebno bo ugotoviti zakaj je odpovedala diplomatska torej mirna pot reševanja problema, ki očitno je bil in je tlel že dolgo časa, zakaj so odpovedali varnostni mehanizmi, ki jih Evropa  s Helsinško listino  že zgradila prav zato, da bi prepričevala vojne in zagotovila mir in sodelovanje med državi in ljudmi v Evropi in treba je ugotoviti, kaj bo potrebno storiti v prihodnje, da se te stvari ne bi mogle zgoditi. To bo pa seveda potrebno storiti tudi z varnostno in obrambno strukturo Evrope, kar pomeni, da bo seveda potrebno razpravljati tudi o prihodnosti EU. Takšna kot je, je očitno premalo sposobna preprečevati te stvari in da se tudi znotraj nje dogaja erozija o kateri bomo še govorili pa ne bi na to vaše prvo vprašanje preveč govoril. Gre preprosto za to, da se tudi prav v tej situaciji kaže potreba, da se odgovori na vprašanje, oziroma na trditev, da se v Ukrajini brani demokracija in Evropa. Gre za vprašanje kakšna demokracija in kakšna Evropa. iliberalna, nesolidarna, egoističnam suvereniteta, takšna prav gotovo ne. Takšna nima nobene perspektive in o takšni tudi ni mogoče govoriti, da so zavarovani ljudje in da imajo perspektivo tudi majhni narodi. To je lahko neka perspektiva za pogovore med velikimi in močnimi, ne pa ne pa za enakopraven dialog med vsemi, ki smo član pač te evropske družine in pa družine narodov. Ampak to mislim , da je vprašanje kakšna bo prihodnja Evropska unija je nekaj kar zahteva zelo veliko časa. ”

Marko Koprivc je bil kritičen  do tako imenovanih  “mirovnih pobud”  predsednika vlade Janeza Janše. “Jaz se bojim, da razne jurišniške ideje, ki jih je tudi naš predsednik izrekal v tem smislu: dajmo zapret zračni prostor, prej vodijo k zaostrovanju oziroma povečevanju konflikta, kot pa rešitvi. Mislim, da bi morali vsi skupaj delati, da se čim prej doseže prekinitev ognja oziroma vsaj začasno premirje, potem pa bi morale skupaj sesti pač obe strani ob pomoči nekoga tretjega. Konec koncev se premirja ne dosega med prijatelji, ampak treba je najti v bistvu med dvema nasprotnima stranema nek konsenz oziroma dogovor, ki je sprejemljiv in šele potem iskati rešitve. Kot rečeno  mislim, da razne nespametne izjave s strani vrha slovenske politike in tudi določenih drugih vzhodnoevropskih držav nikakor ne bodo pripeljale do rešitve. Srž problema je na nek način boj med avtokratsko oblastjo in demokracij in tukaj ne smemo pozabljati, da je Vladimir Putin že desetletja vladal avtoritarno/avtokratsko v Rusiji.  Prevzel je vse družbene podsisteme, obvladuje medije, napada, preganja  in dobesedno zapira nasprotnike njegovega režima in tako naprej in tukaj žal hočemo ali nočemo lahko vlečemo neke vzporednice z dogajanjem v Sloveniji v zadnjih dveh letih . In tovrstni avtokratski modeli vladanja so po mojem največja grožnja svetovnemu miru. Na dolgi rok pa vladanje a la Putin in manjši Putini v Evropi  niso prava rešitev za neko mirno prihodnost in sožitje med narodi”.

Milan Kučan:  “Jaz mislim, da je v razmerah kakšne so sedaj nastale vsaka pobuda, ki lahko pripelje o miru in ki lahko zaustavi vojno dobrodošla ne glede na to koliko bo učinka imela. Specifična teža ali pa zbir teh pobud pa vendarle mora biti v neki organizirani akciji tistih, ki imajo za to pooblastila in oč realno vendar deluje. S tem, da bi rekel, da je vprašanje moralne upravičenosti teh pobud, ne vem, če je to pravi izraz.  Najprej bi bilo potrebno, da se v državah , ki imajo iniciativo postavi vprašanje deputinizaciji notranjih odnosov in tega v Sloveniji imamo zelo veliko. Slovenija je v marsičem taka kot je postala posebej v zadnjih dveh letih zelo podobna Putinovi Rusiji. Da ne bom našteval ukrepov, ki o tem govorijo in seveda ta deputinizacija Slovenije bi otežila moralno tudi pobude , ki prihajajo tudi iz Slovenije. Ker konec koncev ne šteje tako veliko velikost države in njena realana moč, kot seveda šteje moralna moč in moralna upravičenost teh zahtev. Seveda tisto, kar je pomembno na koncu s vedele trvi končajo s pogajanji. Še vsaka vojna se je končala ali so ta pogajanja dala potem pravičen rezultat ali ne, je seveda drugo vprašanje ampak do tja je potrebno priti.

Putin je lepo povedal kakšni so njegovi cilji . Pri nas o bili cilji seveda zatreti demokratično gibanje v Sloveniji in seveda varovati Jugoslavijo kakršno si je predstavljal bi spet rekel nekaj avtokratska in še več kot avtokratska klika kakšno je predstavljal takratna beograjska in velikosrbska politika. In tu so pa primerjava sveta podobne  vsiliti nekemu narodu to, kar ni njegovo avtentična opredelitev in v Sloveniji je bila seveda opredelitev jasna in seveda ni šlo samo za osamosvojitev šlo je seveda tudi za demokratično opredelitev. In če pogledate ta časovni lok v nekem trenutku je seveda mogoče govoriti, da je suverena slovenska držav uresničena, da pa se je na neki točki tega loka demokracija ustavila in imamo danes očiten prehod te države v avtokratski način vladanja z elementi tudi kot bi jaz rekel tudi fašizma”.

Marko Koprivc  je Milanu Kučanu postavil  vprašanje ali je bil takrat (leta 1991 op av) celote slovenski politični vrh enoten, da se izpostavi prekinitev ognja “ali je bilo tako kot danes, ko slišimo Janeza Janšo, kako bi se on kar boril pa se na nek način malo, da ne na bitko spravljal”.

“To so pač znane stvari o tem je bilo že veliko napisanega. Ni bilo enotnosti,  prevladala je tista, bi rekel pametna odločitev, da  treba je narediti vse, da se vojna kakršno je bilo mogoče takrat pričakovati ne preseli v Slovenijo oziroma, da se v Sloveniji zagotovi kolikor toliko mirno nadaljevanje poti v osamosvojitev, ampak mislim to je preteklost in nima smisla teh stvari obujati,” je med drugim dejal Milan Kučan.