(VIDEO) “V tem trenutku kaže, da bo imela SLS največje število kandidatov v tej skupni listi – Marjan Podobnik o tem, da bodo “menjalna razmerja” pri kvotah na listi posameznih “deležnikov gibanja Povežimo Slovenijo” odvisna od javnomnenjske podpore

Ponedeljkova anketa Mediane, ki jo je objavila TV Slovenija, je v političnem prostoru povzročila kar nekaj nemira, saj bi nove stranke lahko močno zamajale trenutno razmerje moči predvsem med tradicionalnimi parlamentarnimi strankami.  Inštitut Mediana je namreč  za RTV Slovenija opravil javnomnenjsko poizvedbo in najprej meril parlamentarne stranke in tiste, ki so na zadnjih volitvah dobile vsaj en odstotek. Na vprašanje, katero stranko bi podprli, če bi bile volitve jutri, bi največ oziroma 16,3 odstotka anketirancev podprlo stranko SDS. SD bi podprlo 11,8 odstotka volivcev, Levico 8,4 odstotka, LMŠ 8,3 odstotka, NSi 5,9 odstotka, SAB 4,3 odstotka. Med parlamentarnimi strankami se tri ne bi več uvrstile v parlament: SNS bi podprlo le še 1,6 odstotka volivcev, DeSUS 1,4 odstotka in SMC 0,8 odstotka. V času izvajanja ankete SMC še ni bil združen z GAS-om v stranko Konkretno. Med obstoječimi neparlamentarnimi strankami bi največ podpore prejeli Zeleni Slovenije, in sicer 2,1 odstotka, sledijo Piratska stranka (2,0), SLS (1,7) in Dobra država (1,5). Kar 17,9 odstotka vprašanih še ni vedelo, katero stranko bi podprli.

V isti anketi pa so merili tudi nove stranke, ki nastajajo in  napovedujejo nastop na volitvah, kar je povzročilo kar nekaj zmede. Saj so recimo nekatere stranke vzele rezultat iz tiste ankete, ki jim je bolj odgovarjala, oziroma, kjer so dosegle boljši rezultat in enostavno pomešale obe merjenji.

Če bi na parlamentarnih volitvah poleg sedanjih sodelovale tudi nove stranke, ki niso sodelovale še na nobenih volitvah, bi bila podpora strankam nekoliko drugačna. SDS bi podprlo 10,7 odstotka vprašanih, SD 9,8 odstotka, Levico 8,6 odstotka, Povežimo Slovenijo (SLS, SMC, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) 6,6 odstotka, LMŠ 6,3 odstotka, Našo deželo, stranko Aleksandre Pivec, 5,5 odstotka, SAB 5,2 odstotka, Stranko zelenih dejanj Jureta Lebna 4,5 odstotka, NSi 4,3 odstotka. Zunaj parlamenta bi ostali Piratska stranka (3,7 odstotka), Dobra država (2,3 odstotka), DeSUS (1,8 odstotka) in SNS (1,2 odstotka).

O dogajanju v gibanju Povežimo Slovenijo (SLS, SMC, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) , ki bi po anketi Mediane dobila 6,6 odstotka je danes na tiskovni konferenci govoril  tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

“Mi smo veseli, da se ta projekt lepo razvija. V tem trenutku je v krogu gibanja Povežimo Slovenijo 56 županov in županskih list, 416 mestnih in občinskih svetnikov, 9 državnih svetnikov od 40 -tih, evropski poslanec in številni drugi ugledni posamezniki; doktor Ernest Petrič, doktor Tina Bregant, Oto Pestner in številni drugi. Smo veseli , da se ta povezovalni blok, tretji blok krepi in verjamemo, da bo ob močnem mandatarskem kandidatu to večinska zgodba in da bomo dobili relativno večino ter da bomo lahko povabili desnosredinske, desne in leve, k oblikovanju ene močne povezovalne prihodnje slovenske vlade. Smo pa tudi povedali na zadnjem srečanju, tudi na Katedrali svobode, da ne moremo sodelovati s stranko Levica  dokler imajo v svojem programu in tudi dokler občasno  izražajo ta ustavno sporna stališča v odnosu do lastnine in nekaterih drugih vprašanj.”

Na vprašanje kako si bodo deležniki gibanja Povežimo Slovenijo dogovorili glede števila kandidatov na skupni listi Marjan Podobnik odgovarja, da bodo ključni kriterij javnomnenjske ankete.

“Seveda ti pogovori so v pomembnem delu že v zaključni fazi, je pa treba vedeti, mi smo se vnaprej dogovorili, da glede na to, da bo, glede na veliko močnih kandidatov, osnovni kriterij za vse, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, javnomnenjska podpora. Je pa treba vedeti, da gre za proporcionalni sistem in marsikdo misli, da si prizadeva za to, da bi imel čim večje število kandidatov na listi. V tem trenutku kaže, da bo imela Slovenska ljudska stranka največje število kandidatov v tej skupni listi. Mi bomo veseli, če jih bomo lahko imeli manj, ker če jih bomo imeli med temi močnimi kandidati namesto 40 samo 20, pomeni, da bomo vsa svoja sredstva in energijo lahko usmerili v teh 20 top kandidatov. Torej tu ne gre za to, da si prizadevaš na vsak način, da imaš čim večje število kandidatov, ampak gre za to, da vse te stranke, skupine in ugledni posamezniki  v vsakem okraju pridemo do najboljšega kandidata ali kandidatke, ki lahko največ dobi, kajti to je pot do zmagovitega kandidata. Tako, da ne vidimo tu nobenih problemov. Za večino okrajev pa se pravzaprav bolj ali manj  že ve kdo bodo kandidirali. V decembru in januarju pa bodo opravljene tudi javnomnenjske raziskave”.

⚠️V primeru daljšega zaprtja meja bi bili v 🇸🇮 lačni❗️SKZ pri SLS izraža zadovoljstvo, da so s skupnim nastopom kmečkih organizacij dosegli dodatnih 3️⃣1️⃣0️⃣milijonov € sredstev za področje kmetijstva.
Več 👉🏻https://t.co/9SB7JMvPev @Marjan_Podobnik pic.twitter.com/1VVjlmfOcM

— SLS (@strankaSLS) December 9, 2021

»SLS se intenzivno pripravlja na volitve in tudi na prevzem vodenja področja kmetijstva in razvoja podeželja v naslednji vladi, kjer bodo sledili cilju izboljšati položaj kmetov, zagotoviti ostajanje mladih na kmetijah, kar je predpogoj za obdelano in poseljeno podeželje ter zagotovitev polne prehranske varnosti na osnovi hrane pridelane v Sloveniji,« je med drugim dejal  dejal predsednik SLS Marjan Podobnik.

Marjan Podobnik se ne boji, da bi zardi zadnjih anket  v gibanju Povežimo Slovenijo bili deležni “prijateljskega ognja z desne”.  “Mi vsi, ki gremo na volitev nagovarjamo približno 1,7 milijona slovenskih volivcev in želimo korektno sodelovanje vseh in tudi pošteno tekmovanje. Mi nimamo političnih sovražnikov, smo pa konkurenti. Predstavili bomo svoj program, svoj pristop in v okviru tega si želimo čim boljšega rezultata in dobro sodelovanje z vsemi po volitvah,” je  med drugim dejal Podobnik.

Namero o vključitvi v gibanje  Povežimo Slovenijo so napovedali tudi socialni demokrati Andreja Magajne. Programska izhodišča stranke Nova socialdemokracija je predstavil njen predsednik Andrej Magajna. V Novi socialdemokraciji želijo za vsako volilno enoto predlagati enega kandidata, Magajna namerava v domačem okraju (Vič-Rudnik IIII), kjer je bil l. 2008 izvoljen v predvolilni koaliciji s Socialnimi demokrati, kandidirati tudi sam.

Osrednji poudarki stranke, ki jo vodi, bodo na vzpostavljanju demokratičnih standardov, predvsem reformi volilnega sistema, odpravi korupcije, tudi v javnem sektorju. Specifika njihovega programa je načelo enakih možnosti, predvsem v obliki popolnoma brezplačnega šolstva. Sicer zagovarjajo tudi javni zdravstveni sistem po zgledu Avstrije, kjer je velik del zasebnikov koncesionarjev, med katerimi se je vzpostavila konkurenca. Vzor jim je tudi danski sistem aktivnega zaposlovanja, v katerem je varna fleksibilnost – podjetja lahko hitro menjavajo zaposlene, ki pa so nato aktivno spodbujeni, da delo zopet najdejo.

Stranka si prizadeva v Sloveniji uveljaviti močno socialdemokracijo, ki ni vezana na politične strukture prejšnjega režima, ne izhaja iz marksizma in leninizma ter je s tem alternativa tranzicijski levici. Eden od pogojev stranke za priključitev listi Povežimo Slovenijo je bila, da ta ohrani avtonomnost in samostojnost v odnosu do drugih akterjev in strank na politični sceni, je še dejal Magajna.

Devet uglednih osebnosti desne provenience Matej Avbelj, Žiga Turk, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž Zalaznik, ki prihajajo iz Katedrale svobode, Zbora za republiko in ActTanka, se je torek v ljubljanskem hotelu Mons srečalo s predsedniki sredinskih strank Konkretno SLS, NLS, Zelenimi Slovenije, Našo deželo in NSi.

Kot poroča spletni portal Domovina so  neuradno  iskali možnosti sodelovanja in povezovanja, predvsem pa spodbujanje prave, demokratične države. Zavezništvo za politično sredino je ob tem dalo programsko osnovo za nadaljnje pogovore med strankami, ne bo pa iz njega izšla kakšna nova stranka. Na skupnih pogovorih pa so se stranke srečale, ker želijo oblikovati sredinski ter levo- in desnosredinski blok, ki bo sposoben sodelovanja.