Je Janša v Bruslju taktično podprl Orbana, da bi s tem dvignil težo Slovenije, ker nas sicer nihče ne bi opazil? – TOPNEWS.si

Je Janša v Bruslju taktično podprl Orbana, da bi s tem dvignil težo Slovenije, ker nas sicer nihče ne bi opazil?

Je Janša v Bruslju taktično podprl Orbana, da bi s tem dvignil težo Slovenije, ker nas sicer nihče ne bi opazil?

V razpravi vrha EU o vladavini prava ni šlo za delitev na Poljsko in Madžarsko ter preostale članice in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini, temveč za razčiščevanje pojma vladavina prava. Ko so pogledali, kako je opredeljen v Lizbonski pogodbi, so bili enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična, je povedal premier Janez Janša.

Kompromisno besedilo o vladavini prava na plenarnem zasedanju ni doživelo nobenega odziva, vse je bilo prej usklajeno. Navzven je bil vtis, kot da je to ena glavnih tem, a je bila zgolj tema na eni od večerij, je dejal premier. Ta razprava je bila po njegovih besedah koristna, ker je marsikaj razčistila.

“Za razliko od tega, kar se je pisalo, ni šlo zgolj za neko delitev na Poljsko in Madžarsko ter na vse ostale in za to, da se je Slovenija pridružila eni skupini. Šlo je za razčiščevanje pojmov, kaj je sploh vladavina prava,” je nadaljeval.

Na koncu, ko so pogledali, kako je ta termin definiran v Lizbonski pogodbi, so bili po premierjevih besedah vsi enotni, da je izven tega vsa razprava sholastična. “Kar je treba upoštevati, je itak že dogovorjeno, in to veže vse brez razlike. Kakršni koli dvojni standardi so nesprejemljivi, zato je bilo zelo enostavno doseči dogovor o besedilu. Nihče ni imel s tem nobenih težav,” je povedal.

https://twitter.com/Fitzroy1985/status/1285790491825627136

Premier je tako odgovoril na vprašanji, kako komentira dosežen kompromis ter zakaj je Slovenija glede tega vprašanja zavzela podobna stališča kot Poljska in Madžarska, ki sta sicer zaradi očitkov glede kršenja vladavine prava v postopku po 7. členu pogodbe EU.

Premier je izpostavil še, da je imela Slovenija do zdaj kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju zagotovljenih sredstev, zato se tokrat poskušajo bolje pripraviti. Vlada bo imela po njegovih besedah v sredo delovno sejo na Brdu, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili.

Pripraviti je treba tudi nacionalni program za okrevanje, ki ga predvideva dogovor, je še spomnil premier. Glede na pretekle izkušnje je tako po njegovem mnenju pred Slovenijo zdaj težji del dela. “Ker se tega izziva zavedamo, se ga bomo lotili takoj, že jutri,” je zatrdil.

Janša je komentiral tudi odločitev o rabatih – da so cena, ki so jo plačali za to, da je instrument sploh uveden, saj so štiri neto plačnice, ki te proračunske popuste imajo, v osnovi nasprotovale nepovratnim sredstvom.

Ni pomembno, koliko časa je trajalo, pomembno je, da dogovor je, saj se je prvi dan zdelo, da je to “misija nemogoče”, je sklenil premier.

Z dogovorom so bolj ali manj zadovoljni tako v koaliciji kot opoziciji.

https://twitter.com/AlenkaJerajSDS/status/1285577906081673216

Večinoma pozitivni odzivi na vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 se vrstijo tudi na domačem političnem parketu. Stranke med drugim izpostavljajo pomen pomoči za uresničitev slovenskih razvojnih ciljev.

V poslanski skupini SDS so povedali, da bo Slovenija nepovratna sredstva lahko porabila za blaženje posledic epidemije ter za čim uspešnejši zagon podjetij in ohranitev delovnih mest. Poslanec Marko Pogačnik je ob tem izrazil prepričanje, da gre za najbolje izpogajan položaj v okviru evropskega proračuna do sedaj. “Vse članice EU so po večdnevnih trdih pogajanjih zmagovalke, kar pomeni, da proračun zagotavlja, da bodo lahko EU in posamezne članice uspešne tudi v prihodnosti, kar je smisel EU,” je dodal.

Dogovor je na Twitterju pozdravil tudi prvak SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je zapisal, gre za pomemben mejnik za prihodnost EU. “Nov finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja,” je dodal.

Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila predvsem “bistveno izboljšanje” predloga Evropske komisije glede sredstev za razvoj podeželja, ki je po njenih besedah uspelo Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike naj bi Slovenija tako v naslednjem finančnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov, je zapisala na Facebooku. “Sloveniji je uspelo zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju. Uspelo ji je tudi bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja in pridobiti posebno alokacijo v vrednosti 50 milijonov evrov,” je dodala.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je na Twitterju zapisal, da dogovor odraža kompromis, dober za nadaljnje delo tudi na njihovem ministrstvu. “To za nas pomeni, da smo korak bližje vsem prepotrebnim investicijam, zlasti odpravi 15-letnih zaostankov pri gradnji domov za starejše občane. Pripravljamo še bolj odziven trg dela in varujemo socialni dialog,” je dodal.

V NSi so zapisali, da dogovor pomeni rekorden izkupiček, ki vliva optimizem za prihodnost. “Kot zelo vzpodbudno stvar pa vidimo tudi dejstvo, da se zunanjepolitična teža Slovenije zvišuje,” so dodali.

V opozicijski SD so dogovor medtem označili kot “premik naprej, a daleč od tega, kar bi EU nujno potrebovala”. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, nekateri elementi dogovora, predvsem zmanjšanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo, namreč ne zagotavljajo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega so upali.

“Se je pa z dogovorom model varčevanja zamenjal z modelom vlaganj. To je ključno za krepitev javnih storitev in javne infrastrukture, od zdravstva, skrbi za starejše in izobraževanja do digitalizacije ter raziskav in razvoja. Ta sprememba je bila nujna, če želi EU spet napredovati, ujeti razvojno dinamiko drugih velikih sil in okrepiti odpornost pred novimi krizami,” so zapisali.

Tudi za Slovenijo izid pogajanj po njihovih besedah predstavlja dobro novico, saj je uspela obdržati položaj neto prejemnice in ob dvigu sredstev za vzhodno kohezijsko regijo zagotoviti manjši padec sredstev za zahodno regijo. Bo pa morala prejeto pomoč pametno porabiti, so izpostavili.

V LMŠ so dogovor pozdravili, a so obenem ocenili, da izplen za Slovenijo ni “zgodba o uspehu, kot želi to prikazati predsednik vlade Janša, saj Slovenije ni med velikimi zmagovalkami poganjanj”. “Hkrati bo treba za učinkovito črpanje sredstev pripraviti tudi ustrezne programe. Šele na podlagi tega, koliko sredstev bomo izkoristili in kako, bomo lahko ocenjevali dejansko uspešnost Slovenije na tem področju,” so navedli. Poudarili so še, da dogovor in izkupiček Slovenije “žal ostajata v senci nepremišljenih izjav Janše glede povezave med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev”.

Tudi v SAB so ocenili, da je Slovenija z vsebino dogovora lahko zadovoljna, vendar pa bo v nadaljevanju vse odvisno od realizacije. “In ravno to nas v SAB najbolj skrbi – da vlada nima pripravljenih projektov in razvojnih ciljev, ki bi jih s tega naslova lahko financirali,” so zapisali ter pri tem izpostavili zdravstvo, skrb za starejše in infrastrukturo. Poudarili so, da so še vedno zelo nezadovoljni z odnosom predsednika vlade, ki se je “postavil na napačno stran in podprl del višegrajske skupine z Viktorjem Orbanom na čelu pri kršenju demokratičnih vrednot in vrednot pravne države”.

Še bolj kritični so v Levici. Razdelitev sredstev se jim sama po sebi sicer zdi spodbudna, saj bo državam olajšala okrevanje po pandemiji, vendar je bilo to vprašanje le “ena od dveh front”. Kot je dejal Luka Mesec, bi morala bolj skrbeti “druga fronta”, povezana s pogojevanjem evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

“Glede tega si moramo priznati, da je bitka izgubljena. Slovenija pri tem ni igrala zgolj postranske vloge, temveč je premier Janša odigral osrednjo vlogo,” je izpostavil. “To pomeni, da bo denarja iz EU več, diktatorji pa ga bodo lahko črpali kljub kršenju pravil pravne države in človekovih pravic ter sesuvanju demokracije,” je dodal.

Evroposlnci iz Slovenije v glavnem zdovolojni. To je odličen kompromis za vse,” je ocenila Romana Tomc (EPP/SDS). 10,5 milijarde evrov, kolikor bo dobila Slovenija, je veliko več od pričakovanega. “Čestitke Janezu Janši za vzdržljivost, modrost, pogum in dobro izpeljana pogajanja. Izkupiček je najboljši doslej,” je dodala na Twitterju. Slovenski pogajalski ekipi pod vodstvom premierja je na tem družbenem omrežju čestital tudi evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS). To, da so Sloveniji izpogajali 10,5 milijarde evrov, je označil za odličen uspeh.

Ljudmila Novak (EPP/NSi) je izrazila zadovoljstvo, da se je meja predvidenega denarja za Slovenijo povišala na 10,5 milijarde evrov. A je ob tem nujno poudariti, da tega denarja ne bo, če vlada ne bo uspela pripraviti konkretnih projektov ali programov, ki bodo ta izplačila upravičila, je opozorila. Novakova je tudi zadovoljna, da je Evropski svet “kljub pritiskom Poljske in Madžarske” uspel v dogovor zapisati tudi točko o vladavini prava kot temeljni vrednoti EU.

“Zgodovinski dogovor evropskih voditeljev” je pozdravila tudi Tanja Fajon (S&D/SD), saj omogoča nujno okrevanje Evrope po pandemiji. Obžaluje pa, da voditelji tudi zaradi blokade Madžarske in Poljske ter podpore zaveznic, tudi Slovenije, niso dosegli soglasja, da bi v prihodnje črpanje evropskih sredstev neposredno pogojevali s spoštovanjem vladavine prava in z zavezanostjo skupnim evropskim vrednotam.

Milan Brglez (S&D/SD) pa je sporočil, da dogovor sprejema z mešanimi občutki. “Po eni strani je začrtana smer prava, na drugi strani so prav najbolj podhranjenim področjem (okolju, zdravju in raziskavam in razvoju) odvzeli relativno največ denarja. Je pa dogovor dokaz, da se države članice EU lahko dogovorijo tudi v težkih časih,” je dejal, so sporočili iz njegove pisarne.

Tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) sta ocenila, da bo za Slovenijo zdaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, sta poudarila.

COMMENTS

Wordpress (0)