Janez Janša o suverenosti strank, pritiskih in o tem, ali je pričakovati kakšne spremembe pri načinu njegovega tvitanja – Borut Pahor tudi o tem, da nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, ampak bo z njo sodeloval – TOPNEWS.si

Janez Janša o suverenosti strank, pritiskih in o tem, ali je pričakovati kakšne spremembe pri načinu njegovega tvitanja – Borut Pahor tudi o tem, da nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, ampak bo z njo sodeloval

Janez Janša o suverenosti strank, pritiskih in o tem, ali je pričakovati kakšne spremembe pri načinu njegovega tvitanja – Borut Pahor tudi o tem, da nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, ampak bo z njo sodeloval

Pahor je izrazil zadovoljstvo, da bo obdobje politične negotovosti po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade relativno kratko. Po njegovih besedah je to za Slovenijo pomembno tako zaradi politične stabilnosti kot tudi nujnosti, da vlada opravlja delo s polnimi pooblastili. Tudi tokrat nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, ampak bo z njo sodeloval. “Želim si, da bi bilo sodelovanje tvorno in v korist v naše države in vseh ljudi,” je dodal.

Janez Janša se je v svojem nastopu večkrat zahvalil predsedniku države Borutu Pahorju za izkazano zaupanje. “Pred nami sta še dve tretjini. Bo še veliko priložnosti za kakšne dodatne komentarje, zaenkrat pa izkoriščam to priložnost tudi za zahvalo še enkrat predsedniku republike za zaupanje, pa tudi predsednici in predsednikoma strank, s katerimi smo včeraj podpisali koalicijo, da se je pač imelo pred očmi interese državljank in državljanov, skupno blaginjo v tej državi pred vsem tem, kar je sicer dominiralo v medijskem prostoru. Hvala tudi tistim med vami, ki ste vedeli, da se praktično sestajamo vsak dan, pa niste predstavljali motenj v teh pogajanjih, kjer, kot veste, še nobena koalicija, ki je nastala preko kamer doslej ni dobro končala.”

Janša je spomnil, da jih čakata še dve glasovanji v državnem zboru, preden bomo imeli operativno vlado. Spomnil je na pogajanja s strankami SMC, NSi in DeSUS. Kot je dejal, se je kljub začetnemu pesimizmu izkazalo, da sta v pogojih, ko so stranke suverene in ko imajo pred sabo skupno dobro, za sabo pa interese in vrednote članstva, možna dialog in sklepanje kompromisov.

Koalicijske vlade so po Janševih besedah “lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in so sposobni sklepati kompromise”.

Na vprašanje, koliko glasov bo imela ta koalicija v državnem zboru, je Janez Janša dejal, da “dovolj za večinsko vlado”

“Eden od elementov te podpore so tudi podpisi poslancev iz koalicijskih strank in teh je dovolj za večinsko vlado. Šteli pa bodo seveda glasovi, ki so oddani na tajnih glasovanjih. S tem pa boste seznanjeni takrat kot jaz”.

Na ugotovitev, da velikokrat omenja suverenost strank in kaj konkretno s tem misli, je Janez Janša dejal: “Zdaj, kar se tiče suverenosti najbrž vsi vemo, kaj beseda suverenost pomeni, ko gre za državo, ko gre za stranko, to pomeni, da o tem, kako bo stranka ravnala, odločajo člani stranke preko demokratičnih procedur, ki jih ima vsaka stranka zapisane v svojem statutu ne pa na podlagi medijskih pritiskov, prišepetovalcev, tistih, ki niso člani stranke, ki tam nikoli ne kandidirajo in tako naprej. V Sloveniji smo videli že vsemogoče”.

Pahor in Janša sta odgovorila tudi na vprašanje o pritiskih pri oblikovanje te vlade. Janša je opozoril, da je meja prekoračena, ko gre za grožnje. Obžaloval je, da so nekateri v času podpisa koalicijske pogodbe prejemali grobe, resne grožnje, ne le njim, ampak tudi njihovim svojcem. “To zame ni legitimen pritisk,” je dodal.

“Zdaj, kar se tiče pritiskov, kdorkoli izraža mnenje v obliki strinjanja ali nestrinjanja, to argumentira s političnimi razlogi, kakorkoli, zaradi mene tudi brez dlake na jeziku, to je v demokraciji, kot je rekel predsednik, legitimen pritisk. Meja je pač prekoračena takrat, ko gre tukaj za grožnje. Jaz moram tukaj z obžalovanjem reči, da je včeraj, ko smo po potrditvi koalicije na organih strank to pogodbo podpisovali, so nekateri dobivali grožnje, grobe grožnje, resne grožnje ne samo na njih osebno, ne govorim o podpisnikih koalicijske pogodbe, ampak tudi za njihove svojce, družine in tako naprej. To zame ni legitimen pritisk, prav tako ni legitimen pritisk zloraba institucij pravne države v politične namene. to je vse onkraj tega. Mislim, da je v vsaki normalni demokraciji tukaj meja jasno začrtana.”

Borut Pahor pa je na vprašanje, ali je tudi on doživljal pritiske, da ne podeli mandat Janez Janši dejal: “Vsi, ki se odločamo za pomembne politične vloge vemo, da bomo pod pritiski. Ti so tudi legitimni. Ljudje od nas nekaj pričakujejo, naslavljajo to kot prošnjo ali kot zahtevo. Dokler je to v mejah nekega primernega politično kulturnega jezika, je to vse v redu. In so pritiski sestavni del javnega življenja, pri čemer je na nas, da se jim zoperstavimo. S čim? S svojim jasnim vedenjem in odločnostjo kaj in kako bomo ravnali, po naši vesti običajno. na koncu vseh koncev po naši vesti. Ko in če ravnamo po naši vesti in ravnamo prav, potem noben pritisk ni tak, da bi mu kakorkoli podlegel. Mimogrede, mi moramo živeti s temi pritiski. Sem pa rekel vsem vam in bom še enkrat izkoristil to priložnost in se obrnil na nek način vsem državljankam in državljanom: na meni kot predsedniku republike je, na predsedniku vlade in njegovi vladi je, na državnem zboru, na celotni strukturi politične oblasti je, da zlasti v teh okoliščinah doma in v mednarodni skupnosti zelo pazi na to, da ustvarja pozitivno družbeno razpoloženje. Povedal sem danes, da je po moji oceni v teh okoliščinah morda pomembneje od kašnega posamičnega ukrepa, sestavni del tega pozitivnega vključujočega družbenega razpoloženja je, da v naših dialogih ni sovraštva. Jaz mislim, da vsak, ki prevzema odgovorne funkcije, mora imeti to disciplino, da se upre skušnjavi po tem, da reče nekaj, kar ni primerno. Če se to zgodi, potem je dovolj priložnosti za opravičilo. In v tem smislu bi se obrnil na vse nas. Slovenija je tudi v luči praznovanja 30. obletnice država, ki ima kaj pokazati sebi in svetu. Mi imamo številne skrbi in probleme, vendar imamo tudi kaj pokazati. Zdaj imamo neko obdobje gospodarske, zdaj kmalu tudi politične stabilnosti. V socialnem smislu vlada relativni mir, vendar je veliko nemira, vidim tudi sedaj, spričo zamenjave oblasti. Tukaj so strahovi, ki jih jaz ne morem spregledati. Morda več kot vsak drug politik v državi vsak teden obiščem največ ljudi in se z njimi pogovarjam. To so strahovi majhnih ljudi, ki jih je mogoče odpraviti samo s takim ravnanjem, ki bo pokazalo, da se najbolj odgovorni v državi zavedamo, da mislimo tudi na njih in to tako, da ne ustvarjamo razpoloženja, ki bi na koncu ogrožalo njih in potem tudi vse nas. Zto vam pravim, to je bil poziv, ki sem ga danes čutil dati ob tej priložnosti, ko predstavljam kandidata za predsednika vlade.”

In še vprašanje novinarja Kanala A Mihe Orešnika glede sprememb pri Janševem tvitanju: “Morda samo še to gospod Janša, kako vi razumete poziv gospoda Pahorja, da je treba bolj strpno komunicirati brez sovražnosti. Vemo, v vaši dozdajšnji komunikaciji smo bili novinarji že marsikaj. Smo bili presstitutke, smo bili piškotarji, opankarji in ne vem kaj vse. Je tu okoli tega pričakovati kakršnekoli spremembe tudi glede vašega tvitanja?”

“No jaz bi lahko to komentiral na dolgo in na široko. Bom pa rekel tako, kaj mislite, kaj bolj vpliva na javno mnenje, neka lažna obtožba v mediju, ki ga gleda 400.000 ljudi ali nek tvit, ki ga prebere nekaj tisoč ljudi. Ko bomo to merili z istimi vatli, takrat se bomo lahko resno o tem pogovarjali”.

Borut Pahor: “No moje stališče je, da ni potrebno ne na enem, ne na drugem mediju reči nobenih stališč, ki bi bila nestrpna in mislim, da je to mogoče doseči. Še enkrat poudarjam, kot predsednik republike z enako dolgimi izkušnjami kot bodoči predsednik vlade ocenjujem, da je ustvarjanje splošnega soglasja, ki bi preprečevalo, da bi prišlo do razklanosti slovenske družbe, nekaj najpomembnejšega v tem trenutku. Mi bomo posamične probleme že znali rešiti. Mi imamo tukaj eno izkušeno ekipo, ki prihaja na oblast, zdaj gre tukaj za to, da najdemo vsak pri sebi in vsi pri vseh eno pravilno, eno primerno komuniciranje, ki nas bo delalo dostojne ljudi. Prav tukaj se bova poslovila…

Janez Janša: Samo še to bi dodal, glejte to je problem. Tukaj se strinjam s predsednikom države. Samo ta problem ne bo rešen, če se bo reševal samo na enem koncu. Tukaj imate mediji, in mislim to smrtno resno, velikansko odgovornost. Ne samo politiki, tudi politiki, ampak tudi mediji .”

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes sprejel na pogovor Janeza Janšo, predsednika SDS in kandidata za predsednika vlade. Po koncu pogovora je potekala novinarska konferenca.

Besedilo uvodne izjave predsednika republike (Velja govorjena beseda!):

“Danes sem predsedniku Državnega zbora RS Dejanu Židanu poslal pismo, v katerem mu predlagam, da Državni zbor izvoli Janeza Janšo za novega predsednika vlade.

V skladu s 111. členom ustave sem opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Ugotovil sem, da kandidat uživa večinsko podporo in da smemo na osnovi tega pričakovati njegovo izvolitev za predsednika vlade.

Prav tako se zdi utemeljeno pričakovati, da bo potem v marcu izvoljena tudi nova vlada.

Kot predsednik republike izražam zadovoljstvo, da bo v tem smislu obdobje politične negotovosti po odstopu sedanjega premierja relativno kratko.

To je za Slovenijo pomembno tako z vidika politične stabilnosti, kot z vidika nujnosti, da vlada opravlja svoje delo s polnimi pooblastili.

Prav tako je važno, da lahko poleg rednih ukrepov uveljavlja zahtevne strukturne spremembe. V njenem mandatu jo čaka tudi predsedovanje Svetu Evropske unije.

V času, ko opravljam naloge predsednika države, je zdaj četrtič, ko prihaja do zamenjave vlade.

Na nek način smo lahko zadovoljni, da je vsakič prišlo do menjave oblasti brez problemov, po demokratični poti. V dveh primerih je šlo za odločitev za predčasne volitve, v dveh pa za izvolitev nove vlade znotraj iste sestave Državnega zbora.

Tudi to sme utemeljeno krepiti zaupanje v demokracijo, ustanove politične države in demokratično politično kulturo.

Tudi tokrat, kot vselej, nove vlade ne bom ne podpiral, ne zaviral, temveč bom z njo sodeloval.

Želim si, da bi bilo to sodelovanje tvorno, v korist države in njenih ljudi.

Ob današnji priložnosti bi dodatno želel nasloviti tri pozive.

Prvi poziv.

Glede nujnosti dialoga in sodelovanja, brez slehernega izključevanja. To moje načelno stališče je dobro znano. Zdaj ga še enkrat podčrtujem.

Pomembno je sodelovanje med političnimi institucijami, sodelovanje štirih predsednikov, sodelovanje med opozicijo in koalicijo, sodelovanje s civilno družbo, skratka odprt politični dialog in sodelovanje v korist države in vseh naših ljudi.

V primeru nepremostljivih razlik in nasprotij si moramo prizadevati za to, da se te razlike in ta nasprotja ne bi poglobila v izključevanje, ali celo v politično in družbeno razklanost.

Drugi poziv.

Od vseh nas, tudi od novega predsednika vlade in njegove ministrske ekipe pričakujem, da se bomo vzdržali izjav ali ravnanj, ki bi bile žaljive ali celo sovražne.

Ni problem, če mislimo različno. Problem je, če različnost izražamo tako, da kratimo dostojanstvo drugega.

Od vseh nas pričakujem, da bomo temu pozivu iskreno sledili in ga upoštevali.

Tretji poziv.

Živimo v času globokih in globalnih tehnoloških in družbenih sprememb. Zdi se, da se vse spreminja, vendar pa je nekaj stvari, ki imajo trajno vrednost.

To so demokracija, človekove pravice, vladavina prava in neodvisnost sodstva, neodvisnost medijev, spoštovanje človekovega dostojanstva.

Tudi v tem smislu pozivam vse nas in ob tej priložnosti novega bodočega predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, da s svojim delom in ravnanjem okrepimo zaupanje v naš ustavni sistem in ovržemo strahove glede njene morebitne pristranosti ali celo sovražnosti.

Živimo v času, ko je doma in v svetu več negotovosti in nepredvidljivosti. Lažje se bomo svetu prilagajali ali ga spreminjali, če bo med nami vladala neka splošna atmosfera zaupanja.

Glede tega smo poklicani vsi, jaz kot predsednik republike, toda tudi in zelo predsednik vlade in njegova vlada, kot izvršna oblast.

Ocenjujem, da živimo v nekem posebnem zgodovinskem trenutku, v domačem in globalnem merilu, ko je z vidika politične oblasti posebej pomembno, da poleg zakonodajnega in izvršnega ukrepanja ohranja, neguje in razvija vključujoče in splošno pozitivno razpoloženje med ljudmi.

Od te sposobnosti za ustvarjanje takega družbenega razpoloženja je naš narodni in državni napredek v tem času morda bolj pomemben kot od posameznega enega ali drugega ukrepa.

Novemu predsedniku vlade iskreno želim uspešnega dela, rezultatov v splošno korist in tudi osebnega zadoščenja za opravljanje težkega dela.”

COMMENTS

Wordpress (0)