O kozah v novinarstvu in lažnivih “kurcih” v politiki ali kako je poslanec Franc Breznik razjezil Tita Turnška

Se še spomnite, kako je pred slovenskim parlamentom maja 2015 potekal besedni dvoboj med novinarko Petro Sovdat in predsednikom Združenja zveze borcev NOB, ki sem ga eksluzivno posnel za televizijo Top TV. Tit Turnšek: »Petra Sovdat, vi ne boste dočakali penzije, koza! Petra Sovdat: »Svaljkali ste se po udbaških firmah, sodeč po Niku Kavčiču.«

Titu Turnšku, predsedniku Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Republike Slovenije očitno tudi shujšana Petra Sovdat še ni dovolj suha, saj ji je kar nekoliko nesramno povedal, da ne bo dočakala penzije, ko mu je ta povedala, naj gre v penzijo.

Do spora je prišlo ne shodu nasprotnikov privatizacije pred državnim zborom (na Trgu republike), na katerem so nasprotniki izražali svoje odklonilno mnenje do privatizacije slovenskih podjetij. Na shod so prišli tudi novinarji, tako tudi novinarka Financ Petra Sovdat. Petra Sovdat je sicer zagovornica privatizacije slovenskih podjetij, saj je mnenja, da privatniki bolje upravljajo s podjetji kot država, Tit Turnšek pa meni, da Slovenija ne bi smela razprodati premoženja.

Beseda je nanesla tudi na prodajo Telekoma Slovenije angleškemu skladu Cinven, katerega nekateri obtožujejo, da je dejansko obvod podjetja Deutsche Telekom, ki je nastopilo na razpisu za prodajo zgolj zato, da omogoči Deutsche Telekomu čim cenejši nakup Telekoma Slovenije. Seveda so to le obtožbe, ki niso nujno resnične.

Petra Sovdat in Tit Turnšek sta si izmenjala kar precej besed. Med kregom je Petra Sovdat Titu Turnšku celo rekla, da bi se lahko naučil bontona, on pa njej, da je nesramna. Med kregom sta se celo medsebojno zmerjala, da se lažeta in čvekata neumnosti. Tit Turnšek je rekel Sovdatovi, da se laže, tako kot se tudi njen časopis Finance večkrat zlaže. Očitke o laganju sta si podala v povezavi s privatizacijo Fructala srbskemu kupcu Nectar, ki naj bi vplival na slovenske pridelovalce breskev.

Tit Turnšek je Petri Sovdat očital, da nič ne ve in da dela po naročilu uredništva in da zato provocira, Petra Sovdat pa je Titu Turnšku rekla, da nima nobenih referenc v gospodarstvu in da se je svaljkal po državnih firmah. Ko je Tit Turnšek naštel, kje vse je bil direktor, pa je Petra Sovdat povedala, da so to same udbaške firme, sodeč po Niku Kavčiču. Tit Turnšek je povedal, da Niko Kavčič ni bil nič, torej da ni bil pomemben, nakar je Petra Sovdat rekla, da je lahko udrihati po človeku, ki je že mrtev in se ne more braniti.

Prepir je potekal v dveh rundah. Najprej sta se Petra Sovdat in Tit Turnšek skregala prvič, potem sta se razšla, nakar je po tem, ko je podal še nekaj izjav, Tit Turnšek pristopil k Petri Sovdat, da se ji opraviči in ji rekel, da mu ne zameri, potem pa je prišlo do druge runde besednega dvoboja. Zadeva je kulminirala do te mere, da je Petra Sovdat »svetovala« Titu Turnšku, naj gre v penzijo (namesto, da govori neumnosti v javnosti), ta pa je njej rekel, da ona ne bo dočakala penzije. Sami smo to dojeli kot posredno kritiko na njeno telesno težo.

Po sporu je Petra Sovdat odšla na svojo stran, Tit Turnšek pa na svojo in ji pri tem namenil še besedo »koza«.

Po kozah, med novinarkami je Turnšek 3. maja na Odboru za obrambo obračunal še s poslancem Franca Beznika
“Tit Turnšek: Je pa lažniv kot pes …
Žan Mahnič: Zapustite dvorano, poslanci nismo nobeni lažnivi kurci …
Tit Turnšek: Z največjim veseljem. Še se bova srečala …
Žan Mahnič: Pa naučite so obnašati …

To je dialog med Žanom Mahničem, poslancem SDS in predsednikom parlamentarnega Odbora za obrambo ter Titom Turnškom, predsednikom Zveze združenj borcev NOB, na zadnji seji Odbora za obrambo, kjer je Turnšek, čeprav gosti na sejah nimajo pravice razpravljati ali posegati v besede poslancev, repliciral Francu Brezniku, prav tako poslancu SDS, med njegovo razpravo o vlogi Zveze združenj borcev v času osamosvajanja in pri vzpostavljanju povojnega totalitarnega sistema. Turnšek je po pozivu Žana Mahniča dvorano tudi zapustil.

Čeprav so mediji v glavnem poročali o tem kako je Žan Mahnič nagnal Tita Turnška iz seje Odbora za obrambo, kjer se v stenogramu sliši sicer samo besede, da je Turnšek po izvajanju Breznika dejal, da “je lažniv kot pes” pa besede o poslancih kot “lažnivih kurcih” ni slišati na posnetku, saj je bil Turnškov mikrofon izključen. Zanimivo pa je ,da v stenogramu državnega zbora, ki je objavljen na spletni strani DZ sploh niso povzete besede Tita Turnška ampak zgolj Žana Mahniča. kot predsednika odbora. Je pa zanimiv tisti del, kjer si je Franc Breznik privoščil svojo interpretacijo zgodovine, ki je tako razjezila Turnška zato ta del objavljamo v celoti. Je pa zelo zaskrbljujoč vokabular med političnimi in ideološkimi nasprotniki v državi, saj je bila najprej beseda in potem pa dejanja. Zamislite si , da pride do nekih izrednih razmer ali bog ne daj podobnih razmer, kot so bile v 30 letih prejšnjega stoletja oziroma v slovenski politiki pred drugo svetovno vojno. Kako se je končalo vemo.

V nadaljevanju objavljamo stenogram seje odbora za obrambo:

FRANC BREZNIK (PS SDS): Ja, najlepša hvala. Spoštovani zbrani!
Jaz bi morda namenil nekaj besed temu, tam kjer je kolega Jurša končal, pa moram priznati, da se marsikje v veliki meri z njim strinjam. Bil sem na tistih pogajanjih, ko se je tudi odločalo o odvzetju tega dodatka veteranom. Tisti dve noči smo presedeli v vladni stavbi, takratni koalicijski poslanci in člani Vlade in lahko vam povem, da marsikje, tudi v Desusu in tudi v SDS žal nismo bili proti temu odvzemu. Žal smo imeli še dva koalicijska partnerja in dobesedno so vztrajali na tem, da ostalega ne bodo potrdili, če ne bomo mi potrdili. Tako, da ni zrastlo, odvzem češ, večinoma pripadnikov Slovenske vojske je dostikrat bolj na strani tistih, ki smo bili torej v SDS, pa še v kateri drugi stranki in so potem tiste manjše stranke pritiskale, pa jih ne bi zdaj imenoval, točno kdo. Tako, da bilo je to eno obdobje in verjeli smo, da pri 40 in več zakonih kljub temu, da je Ustavno sodišče mislim, da 3 zakone razveljavilo, vsi ostali so ustali od ZUJF in ga tudi zdajšnja Vlada, še del tega ZUJF uporablja, da smo s tem vsaj delno to suverenost ali pa, jaz bi rekel temu finančno suverenost Slovenije ublažili ali pa jo ustavili, karikariram, dobesedno zgodil bi se kaos lahko v naslednjih mesecih. Tisto, kar je tudi pomembno je, da tudi sam, glejte, sodelujem z več organizacijami, sem član Morisa, bil sem celo predsednik enega izmed veteranskih društev v Morisu, vseskozi sem delal zastonj, pro bono, niti enega evra kilometrine in to Lenart-Ljubljano, če računate. Nisem iz Ljubljane. Mislim, da je eno od teh društev dobilo lansko leto tisoč evrov, torej iz zveze nakazano in tudi sedanji kolega major David Ozebek, ki vodi, ki je tudi prvi veteran iz Peker, dela to, skoraj lahko rečemo brezplačno.

Druga zadeva, jaz sem tudi častni član kot vnuk generala, torej enega izmed borcev generala Maistra v Lenartu, torej dedek je bil Maistrov borec in sem ponosen član tudi Zveze združenj general Maister, zato s tem nimam nobenih problemov. Prav tako sem član Zveze vojnih veteranov kot veteran, kot polnopravni veteran vojne za Slovenijo in tudi s tem nimam problemov. Smo pa ustanovili Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve takrat, ko so se zadeve, ko sem sam ugotavljal, da zgodovina, katero sem sam doživljal, začele spreminjati v napačnih vrednotah. Točno vemo zakaj smo ustanovili VSO in zakaj je tudi velika večina vojnih veteranov prestopila v / nerazumljivo/ kljub temu, da je bila vojni veterani v Zvezi združenj vojnih veteranov. Med njimi mislim, da imamo članov, vsaj pet generalov v tem trenutku ali štiri generale, visoke častnike in tudi tista dva človeka, ki sta ustanovila Zvezo vojnih veteranov. Ko smo mi začeli z vrednotami, da si Tomaž Ertl zasluži točno na predlog Severja najvišje odlikovanje v tej državi, človek, ki je vodil represivni organ, ki je zapiral nedolžne ljudi, ki so bili politični zaporniki. Potem, poglejte, smo mi s temi vrednotami, lahko rečemo odšli nekam v drugo sfero. Mi moramo živeti in se strinjam tudi s teorijami, glejte, tudi veterani vojne za Slovenijo bomo enkrat šli k zadnjemu počitku in neke vrednote za nami morajo ostati. Torej, bomo šli k domoljubju, ki ga moramo prestavljati na mlajše. Tomaž Ertl pa ni pozitivna zgodovinska osebnost, ker to je nekaj takega, kot če narediš eno solidno zadevo, torej, da se leta 1989 upreš nekemu mitingu, prej pa delaš 30 let, kršiš mnogo človekove pravice, taki ljudje pač ne morejo biti, poglejte, pozitivne zgodovinske osebnosti. Samo tu so manjši problemi, ki nastopajo. To je nekaj takšnega kot, da bi predvčerajšnjim recimo Avstrija podelila Adolfu Hitlerju izredno priznanje za arhitekturne dosežke, ker je hotel prenoviti, torej totalno arhitekturno prenovo Berlina, kar je morda, se bi arhitekturni stroki zdelo samoumevno ampak nekdo, ki je naredil, lahko rečemo takšen zločin zoper človečnost, takšen genocid nad enim delom prebivalstva, je pač negativna zgodovinska osebnost. Točno to. Točno to, zaradi tega sploh, zakaj smo morali tisti, ki smo bili vojni veterani, ustanoviti svojo, ker smo začeli ugotavljati, da neke veteranske organizacije hočejo relativizirati totalitarni komunistični sistem. Točno to je zgodba. In točno tu je bila zgodba. In, ko govori, tudi, ko je rekel predgovornik o Trstu. Moj dedek, drugi dedek torej, je prišel s četrto armado v Trst, 30. aprila, evo, so prišle na občine in z druge strani četrta armada, z druge strani je prišel deveti korpus. Preden je umrl, 14 dni sem bil z njim, je razlagal vsak dan po datumih kdaj je vozil v Borovnico, koliko ljudi na pobijanje s strani slovenskih partizanov. 6 tisoč ljudi, kot vemo, med 3-6 tisoč ljudi je številka, ki so jih slovenski, predvsem člani devetega korpusa “masakrirali” in pobili v Trstu in zaradi tega smo dobili ultimat, dobesedno ultimat se je vršil, barabe komunistične, “marš vun” s Trsta, da vas več ne vidimo, nikoli več tu notri. In zaradi tega smo mi izgubili Trst. Če boste pogledali celo zgodbo, zaradi svoje zgodbe in Kardelja, kako smo mi eden izmed… Satelit Sovjetske zveze in naj naštejejo za sovjetsko republiko. In spomnite se besede Kardelja, štejte nas za sovjetsko republiko po osvoboditvi. In kot je reklo ustavno sodišče, spoštovani predsednik borcev, ki ceni, mi smo vsi tu antifašisti, vsi tu smo antifašisti, samo Franc Breznik s svojim vrednostnim sistemom je za antifašizem Charlesa de Gaulle, Adenauerja, Monneta in De Gasperi. Antifašistična stran je imela dve strani, gospod Turnšek, imela je demokratično stran in nedemokratično stran. Tisti, ki so bili na demokratični strani so po zlomu nacionalsocializma in fašizma uvedli tako imenovane demokracije in te države so bile visoko razvite. Tisti na nedemokratični strani so pa proizvedli tako imenovane komunistične diktature, ki so dale na tisoče, na tisoče žrtev, na tisoče in tisoče političnih zapornikov in na 150 tisoč ljudi se je zaradi te diktature za vedno poslovilo od države Slovenije in odšlo v tujino. In ta drugi del nedemokratičnega režima je pa izgubil naslednjo vojno, tako zvano hladno vojno. V tisti so pa izgubili nedemokratični režimi, sesedli so se sami vase. Razlika med zlomom nacionalsocializma, pa komunizma je samo bila v močni Sovjetski zvezi in zaradi nje niso mogli uvesti po zlomu tako zvanih, lahko rečemo neko drugo fazo, lahko rečemo Nürnberški proces, kar bi se moralo zgoditi. Zardi tega imamo danes nepopolno poznavanje tudi antifašističnega dela. In vsi smo antifašizmi, vsak, ki je demokrat mora biti proti antifašizmu, ampak smo tudi proti antikomunizmu in vse ostalo, kar koli lahko sprejmete to. In spoštujem boj proti temu, da nas je nekdo napadel leta… Ampak ko nimate dejansko pojma, tako kot je rekel dr. Prunk pred dnevi, ko ste slavili 27. april, ko se komunisti v Sloveniji zberejo ali pa prijatelji iz kluba Sovjetske zveze in rečejo, da se borijo proti imperializmu in skupaj proslavljajo v Zasavju, Trbovljah, Hrastniku s komunisti 1. maj 41, taki pač za mene in ko Kardelj izjavi, da čaka ugoden pogoj za razvoj revolucije, to pa je prišel, ko smo bili na največji narodni preizkušnji, v času napada treh držav sosednjih. In da nekdo to narodno preizkušnjo izrabi za to, da začne pobijati kompletno politično oblast dosedanjo, pobije kompletno meščanstvo in do osvoboditve, govorimo do maja 45, pobije 4.550 ljudi in ob tem pobije samo 1.500 nemških vojakov. Potem se sprašujem, kakšna vojska je to. Potem po tem pobije 15.000 ljudi, po tem po celi Jugoslaviji čez 3 milijone ljudi je šlo skozi različne procese, Gole otoke, in vse ostalo s čim se je pohvalil Ranković v skupščini leta 1952 in uspešno poroča Titu, da so likvidirali približno 680.000 ljudi na področju Jugoslavije. Za tem obstaja 620 množičnih grobišč, na Hrvaškem več kot 800 in tako naprej. In sedaj sprašujem, kakšni antifašizem je to, ki še danes poveličuje komunistični totalitarni sistem, za katerega je že Ustavno sodišče jasno in glasno povedalo kam spada v zgodovini. Seveda pa kot demokrat nikoli ne bom zanikal, tisti, ki so se borili kot moj dedek, kot številni moji znanci, sosedi, nekateri so že umrli, ki so bili partizani in ki so bili zavedeni zaradi tega, ker nikoli niso računali na to, kar se bo zgodilo po II. svetovni vojni. Računali so na poštene volitve. 11. novembra 45 so računali, da bodo te volitve poštene in niso bile poštene. In to je tudi bila obljuba Josipa Broza Tita v Neaplju med 12. in 13. avgustom 44 in Churchillom. In takrat je Josip Broz Tito s svojim spremstvom odšel tja, brez rdeče zvezde, prosil je za vso pomoč in to pomoč je od gospoda Churchilla dobil. Kot veste vsi, kompletna tankovska enota, ki je prišla na Trst, zato da smo prvič lahko proti Nemcem udarili frontalno. Prej je bila taktika napada iz zasede, napada iz zasede in iz zasede napadeš, pobegneš in civiliste prepustiš dobesedno masakriranju potem fašistov in nacistov tukaj na tem področju.

Ta antifašizem, ki ga vi razglašate za antifašizem ima dve strani. Je zelo poglobljen in je treba izločiti kaj je pravi antifašizem, kaj pa je krinka za totalitarno komunistično oblast po II. svetovni vojni. In financiranje nečesa takega, ki promovira totalitarno komunistično oblast po II. svetovni vojni je za mene kot demokrata nezaslišano. In poglejte, če govorimo o generalu Maistru je to pozitiven prizvok. Nikoli se ljudje ne bodo delili zaradi generala Maistra v Sloveniji, nikoli. Ste ga pa zanikali kot Zveza borcev ves čas. Gospod Kraigher, ki je bil tudi vaš član pred desetletjem, je govoril, da je svinja in da je treba umakniti njegov spomenik iz Maribora. Poglejte, kaj se je s Tigrom dogajalo? Predsednik, vaš bivši predsednik je govoril, da je Tiger teroristična organizacija. In prvič smo leta 2005 slavili 13. maj kot prvi resen napad in resen spopad fašistov na Mali gori nad Ribnico in Tigra in dveh ljudi, ki sta padla. V času Janševe vlade smo začeli slaviti priključitev Primorske, ki ima svojo specifiko zaradi fašizma, ki je tam dobesedno divjal že več kot desetletja ali dve desetletji. Slavili smo tudi priključitev in dan generala Maistra v času prve Janševe vlade. Kot veste praznik generala Maistra je 23. novembra 2015 bil uveden. Torej, vsi ti prazniki, vse te organizacije, ki bi morale te praznike zdržati so nekako bile dvignjene na piedestal resne slovenske zgodovine, točno v času prve Janševe vlade. Vse prej pa so bile zanikane. Jaz kot mlad človek nikoli nisem vedel, recimo, slišal sem nekaj malega o Tigru. Lahko rečem zadnja leta sem si prečital, pozitivna zgodba. Po vojni totalno odstranjen, cela vrsta pripadnikov pobitih z vaše strani tudi povojni, ki se niso strinjali s komunističnim sistemom. In to je ta problem, ki ga imamo.

In jaz vem, da cela vrsta borcev tudi ni bila komunistov. Veste, in to je ta kompleksnost kjer ena organizacija, ki bi lahko počistila v svojih vrstah, bi bila danes pozitivna organizacija, če bi to zanikala in ne bi bilo nobene delitve, vsaj pri meni ne, kot mlademu ali pa mlajšemu pripravniku te države in tudi pri mlajših bi bile to pozitivne vrednote in tukaj bi lahko zdaj sedeli v enem resnem pozitivnem vzdušju. Tako jaz gledam na to slovensko preživetje stoletja ali pa tisočletja, ki smo ga preživeli. In na koncu organizacija, ki je leta 1998 pa leta 1990 kurila svoje arhive, ne vem kakšna organizacija je to in podpirala uničevanje arhivov. Jaz, če sem ponosen na vso svojo zgodovino, svoje organizacije, potem ne uničujem svojih arhivov ali pa na mojo družino ne uničujem svojih slik. Mi imamo 90 % arhiva, del arhiva uničenega in to je ta problem, ki ga imamo. In poglejte, tukaj moram priznati, da se s profesorjem dr. Prunkom in njegovo interpretacijo zgodovine, ki ga spremljam več kot deset let, popolnoma strinjam in dajem tudi plus kar on pravi, partizanskemu odboru, dostikrat. In ko govorite o kolaboraciji, jaz sem vam povedal, prva kolaboracija je bila med slovenskimi komunisti in nacisti. Druga kolaboracija pa se je začela takrat, ko je več kot 2 tisoč 500 pravih Slovencev bilo že pobitih s strani komunistov, ki so divjali po širni Sloveniji. Takrat so se pojavilo vse tisto kar se je pojavilo in to je resnica, to so dejstva in o tem se strinja večji del zgodovinarje v Sloveniji, razen redkih izjem. Razen redkih izjem, ki so pa v službi ali pa so člani vaše organizacije, večji del pa se je že zgodovina poenotila in imamo to kompleksnost druge svetovne vojne razčiščeno. Toliko z moje strani.
Najlepša hvala.

PREDSEDNIK ŽAN MAHNIČ: Hvala.
Ne, gostje ne morete replicirati poslancem. Žal.
Gospa Marija Bačič, imate besedo… / oglašanje iz dvorane/ Ne boste repliciral, ker nimate besede… Gospod Turnšek, prosim, če nehate. Gospod Turnšek, prosim, če nehate, ker nimate besede. Ne morete svoje povedati, če nimate besede. Ne živeti miselno pred letom 1991, pred osamosvojitvijo, ker zdaj so drugačni časi. Gospa Marija Bačič, imate besedo.

MARIJA BAČIČ (PS SD): Hvala predsednik.

PREDSEDNIK ŽAN MAHNIČ: Se opravičujem, gospa Marija Bačič, gospod Turnšek, prosim če zapustite dvorano. / oglašanje iz dvorane/ Prosim, če zapustite dvorano, ker poslanci nismo nobeni “lažnivi kurci”, tako da, prosim, da odidete ven iz dvorane. / oglašanje iz dvorane/ Prosim, če odidete ven iz dvorane, drugače pa pojdite po varnostnike, pa ga naj ven pospremijo. / oglašanje iz dvorane/
V redu. Gospa Marija Bačič, izvolite, imate besedo.

MARIJA BAČIČ (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNIK ŽAN MAHNIČ: Gospod Turnšek, prosim, če takoj zapustite dvorano, pa naučite se obnašati.