Trije možni scenariji razvoja odnosov med ZDA in EU po največji zaostritvi v zadnjih 50-ih letih

Prejšnji teden se je kriza odnosov med Združenimi državami in Evropo slabšala iz dneva v dan. Po izstopu Združenih držav iz iranskega jedrskega sporazuma, ZDA in EU grozita druga drugi s sankcijami, poleg Irana, se kopja lomijo tudi okrog letal in jekla.

ZDA so napovedale, da bodo kaznovale evropska podjetja, ki ne bodo prekinila poslovnih zvez z Iranom, vendar je Evropska komisija v petek vrnila udarec in predstavila uredbo, ki vsem evropskim podjetjem prepoveduje poslovanje v skladu s sankcijami, ki so jih uvedle ZDA proti Iranu. Poleg tega imajo evropska podjetja pravico zahtevati odškodnino, če utrpijo izgube zaradi sankcij.

Spor med obema stranema je eskaliral tudi pred Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), kjer je arbitražno sodišče odločilo, da je Evropska unija s pomočjo nezakonitih državnih subvencij leta financira podjetje “Airbus”, v škodo ameriškega proizvajalca letal “Boeing”. ZDA pa že tedne grozijo EU z uvedbo carin na jeklo in aluminij.

Kakšni so možni rezultati merjenja moči?

1. Doseg kompromisa

Vse spore je še vedno možno rešiti s pomočjo kompromisa. Spor zaradi Irana bi lahko ublažili, če bi ZDA, tj. Ministrstvo za finance, posameznim evropskim podjetjem izdajalo posamezna dovoljenja za poslovanje z Iranom.

Ko gre za jeklarski spor, je EU že šla ZDA nasproti. Trump obtožuje EU nepoštene trgovinske prakse, na primer, ker so avtomobili, izvoženi v Evropo, obremenjeni z visokimi uvoznimi dajatvami. Unija je pripravljena na pogajanja z Washingtonom glede olajšav za ameriške proizvajalce avtomobilov v zvezi z njihovim dostopom na evropski trg, ne želi pa, da bi Združene države Amerike uvedle carine na jeklo in aluminij iz Evrope.

V skladu s predpisi Svetovne trgovinske organizacije bi morala EU koncesije, ki jih nudi ZDA, ponuditi tudi drugim članicam STO, kar pomeni, da bi morale za Kitajsko veljati nižje carinske dajatve na uvoz avtomobilov v EU. Edini način, da se izognejo temu principu je, da se doseže dogovor med EU in ZDA o transatlantskem trgovinskem sporazumu, neke vrste TTIP (čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo), s čimer bi rešili tudi spor “Boeing-Airbus”.

2. Popolna eskalacija

V prvi fazi tega scenarija bi Trump uvedel kazenske carine na jeklo in aluminij, kar bi prizadelo Evropo, škoda pa bi bila v mejah. Izvoz jekla in aluminija iz Unije predstavlja samo del čezatlantskega poslovanja.

EU bi bila medtem prisiljena reagirati. Unija je že predstavila seznam ameriških izdelkov, ki bi jih v zameno obremenila s carino. Na začetku bi bili protiukrepi simbolični: uvedba carin na kavbojke, motorje Harley-Davidson in viski.

Predsednik ZDA je že napovedal protukrepe na protiukrepe – uvedbo 10% carine na uvoz avtomobilov iz Evrope. To bi močno prizadele družbe, kot sta Volkswagen in Volvo, saj so ZDA največji uvoznik evropskih osebnih avtomobilov. Evropejci izvozijo več avtomobilov in avtomobilskih delov v Združene države Amerike, kot pa jih iz njih uvažajo. Razlika je več kot 22 milijard dolarjev.

V tem primeru bi morala EU razširiti svoje protiukrepe. Prejšnji teden je Evropska komisija sprejela potrebne pravne ukrepe za to. Če bo potrebno, bo povečala carine za kar 50 odstotkov. Na končnem seznamu EU so jekleni izdelki iz Združenih držav Amerike, pa tudi motorni čolni in stroji. Proučuje pa tudi možnost uvedbe carinskih dajatev na ameriške kmetijske proizvode.

3. Previdna eskalacija

Harad Oberhofer iz Dunajske ekonomske fakultete ocenjuje, da ne bo prišlo do popolne eskalacije zaradi prevelike medsebojne odvisnosti. Lansko leto je Unija v Združene države izvozila blago v vrednosti 375 milijard ameriških dolarjev in iz ZDA uvozila blago v vrednosti 256 milijard evrov. V storitvenem sektorju je uvoz in izvoz na obeh straneh znašal približno 218 milijard EUR.

Oberhofer ocenjuje, da sta EU in ZDA sposobni slediti zgledu ZDA in Kitajske, ki sta v prvem krogu uvedli medsebojne kazenske tarife, sedaj pa poskušata preko pogajanj preprečiti povečanje carin in s tem možnost medsebojne trgovinske vojne.

Chinese vice premier says China, US agree not to engage in trade war pic.twitter.com/fvtMYbXigp

— CGTN (@CGTNOfficial) May 20, 2018