Pozor visoka napetost – Zgodba o tem, da tudi, če je sam vrh slovenske politike slavnostno prerezal trakove na otvoritvi HE Brežice, to še ni garancija za podizvajalce glede plačila
Država z novozgrajeno elektrarno HE Brežice že več kot pol leta proizvaja električno energijo, podizvajalci pa vse do danes še niso dobili plačila za svoje delo.
Predvolilne obljube aktualne politike, katerih priča smo lahko vsak dan v medijih, očitno, nimajo vpliva na stanje v gospodarstvu naše države. V smislu reka »psi lajajo, karavana gre naprej«, podizvajalci za delo katerega naročnik je Republika Slovenija, kljub njegovi izvedbi, zanj še niso prejeli plačila. Predsednik vlade Republike Slovenije, ki je podal svoj odstop, dr. Miro Cerar, je dne 27. 9.2017, kot takratni premier, slovesno odprl elektrarno HE Brežice, ki je dne 25. 9. 2017 pridobila pravnomočno odločbo o poskusnem obratovanju za čas enega leta, od začetka poskusnega obratovanja. HE Brežice tako že več kot pol leta uspešno proizvajajo električno energijo na reki Savi, država pa podizvajalcem vse do danes še ni plačala izvedbe gradbenih del.
Družba Infra d.o.o., katere direktor je Vojko Sotošek, izvaja investicijske dejavnosti, svoj sedež ima v Ulici 11. novembra 34, 8273 Leskovec pri Krškem in je v 100% lasti Republike Slovenije. Gospodarska družba Infra d.o.o. je bila ustanovljena leta 2004, Vojko Sotošek pa je njen direktor že vse od njene ustanovitve, torej 14 let. Iz česar izhaja, da je Sotošek za ohranitev direktorskega mesta v državnem podjetju odlično krmaril tako v času vodenja »desne« kot v času vodenja »leve« vlade.
Družba Infra d.o.o. je za izvedbo del na akumulacijskem bazenu HE Brežice za glavnega izvajalca gradbenih del, izbrala družbo v lasti znanega slovenskega poslovneža Janeza Škrabca, Riko d.o.o., ki gradbenih del ni izvedla samostojno, temveč so pri izgradnji akumulacijskega bazena HE Brežice sodelovali tudi podizvajalci. Janez Škrabec, kontroverzni poslovnež z velikim vplivom v slovenskem gospodarstvu, prav tako kot Sotošek, očitno odlično »krmari« v samem vrhu slovenske politike, ne glede na to, kdo jo vodi. Škrabec je namreč javno izrazil svojo politično opredeljenost stranki Nova Slovenija, ki jo tudi finančno podpira in svojo ideološko opredeljenost, da rad hodi v cerkev. Hkrati pa je Janez Škrabec eden izmed ustanoviteljev Foruma 21, ki ga vodi Milan Kučan.
Dejstvo, da ima Škrabec dobre povezave z »levo« politično opcijo, dokazuje tudi dejstvo, da naj bi po poročanju Siola od 1. januarja 2013 naprej z državo sklenil za 261 milijonov evrov poslov, od tega samo s podjetjem Infra d.o.o., 65,7 milijona evrov.
Razočarani in obupani podizvajalci so se, po več mesečnem čakanju in pozivanju na plačilo za njihovo opravljeno delo, obrnili na našo redakcijo, z zgodbo o državi, kot glavnemu neplačniku nominiranih podizvajalcev. Njihovo razočaranje je bilo še toliko večje, ker je ob padcu »gradbenih baronov« država oziroma tedanja politika glasno opozarjala na anomalije v sistemu gradbeništva, katerih glavne žrtve so bili podizvajalci, ki so drug za drugim zaradi neplačila njihovi del, propadali. Tokrat se v vlogi neplačnika pojavlja ravno država, kljub dejstvu, da so bila dela na HE Brežice izvedena in da država že več kot pol leta aktivno uporablja objekt, s katerim služi, na način, da prodaja električno energijo, ki jo proizvaja. Hkrati pa soustvarja novega »gradbenega barona«, Janeza Škrabca.
Za pojasnila o tem, zakaj država podizvajalcem vse do danes še ni plačala dela, ki so ga opravili na HE Brežice, smo se obrnili tudi na direktorja družbe Infra d.o.o., Vojka Sotoška, ki pa nam na novinarska vprašanja ni želel odgovoriti, kljub temu, da vodi družbo, ki je v lasti države in posredno upravlja s premoženjem davkoplačevalcev. Glede na dejstvo, da se v predstavljeni zgodbi, skriva še ogromno vprašanj, njeni glavni akterji pa nam nanje ne želijo odgovoriti, bomo v naši redakciji predstavljeno zgodbo do potankosti raziskali, do kod sežejo lovke Janeza Škrabca in kakšen je »modus operandi« Vojka Sotoška, da že 14 let vodi državno podjetje, ki letno razpolaga z več milijoni evrov.
