(VIDEO) Se bliža nova gospodarska kriza? Opozorila prihajajo iz Nemčije in Mednarodnega denarnega sklada!
Po indikatorju nemškega neodvisnega in neprofitnega inštituta IMK, ki analizira globalne ekonomske trende, so se napovedi za izbruh nove gospodarske in finančne recesije zvišale na 32,4 odstotka in opozarja na spremembo politike največjih centralnih bank. Mednarodni denarni sklad pa opozarja na negativne posledice trgovinskih napetosti zaradi uvedbe ameriških ukrepov glede carin in rastoči nivo globalnega dolga razvitih ekonomij, ki je najvišji doslej po drugi svetovni vojni.
Nemški inštitut IMK opozarja na spremembo politike največjih centralnih bank, ki sedaj izvajajo politiko monetarnega zategovanja, kar bi lahko na koncu privedlo do poslabšanja evropskega gospodarstva in celo do nove recesije. Politika monetarnega zategovanja največjih centralnih bank prisiljuje vlade po svetu, da zmanjšujejo porabo za zdravstvo, investicije, pokojninske sklade in izobraževanje,… in promovira makroekonomsko politiko, ki bo upočasnila globalno ekonomijo bolj kot je potrebno, saj globalna ekonomija v tem trenutku precej dobro napreduje.
Nevarnost za recesijo se je znatno povečala. Stanje je mnogo bolj kritično kot pred nekaj meseci, je opozoril IMK. Po indikatorju tega inštituta, so se napovedi za izbruh recesije dvignile na 32,4 odstotka, najprej zaradi širitve trgovinskih napetosti in hitrega zmanjšanja likvidnosti v svetovnem finančnem sistemu. Skupni indikatorji recesije v Nemčiji so trenutno znatno večji kot so bili leta 2008, ko sta Evropa in svet začela drseti v največjo krizo po Drugi svetovni vojni.
Na to opozarja tudi šefinja MMS (IMF) Christine Lagarde. Rastoči nivo dolga in trgovinski spor med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma predstavljata grožnjo globalni ekonomiji, ki že lata ni bila v tako dobrem stanju, je opozorila Lagardova. “Trgovinska vojna ne bo nekaj, kar bo prizadelo le dve državi, saj je svet povezan. Prizadela bo globalno ekonomijo”, je dejala Lagardova. MMS predvideva, da bo globalna ekonomija rasla po 3,9 odstotni stopnji v letošnjem letu, najhitrejše po letu 2011, vendar Lagardova sporoča, da se “na horizontu pojavlja vse več oblakov”, kot so trgovinske napetosti in rastoči globalni dolg, ki je dosegel rekordnih 164.000 milijard dolarjev. Opozarja tudi, da so dolgovi vlad v razvitih ekonomijah sveta na najvišjem nivoju po Drugi svetovni vojni. Evropejci, torej, imajo največ razlogov za skrb, glede na to, da vseobsežna trgovinska vojna ni bila nikoli bolj verjetna, po carinah, ki jih je uvedel na kitajsko jeklo ameriški predsednik Donald Trump. Bližnji vzhod bi lahko ponovno postal veliko in žareče bojišče zaradi vojne v Siriji, vse bolj verjetno je tudi, da se bodo ZDA umaknile iz iranskega jedrskega sporazuma. Rusija se medtem postopno ločuje od globalne ekonomije zaradi zahodnih sankcij, ki so bile sprejete zaradi Putinove politike. Medtem pa se Evropa sooča z izstopom Velike Britanije iz EU in postaja vse bolj krhka.
V zadnjih nekaj mesecih se v medijih pojavljajo različne ekonomske informacije, neredko tudi protislovne. Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejših napovedih najavlja nadaljevanje razcveta svetovnega gospodarstva, istočasno pa so se nacionalne ekonomije začele rahlo upočasnjevati, tako v vsej Evropski uniji kot v svetu.
Zaradi upočasnjevanja so se v javnem prostoru že pojavila prva opozorila pred možnim izbruhom nove krize. Nekateri opazovalci trdijo, da je globalno gospodarstvo prešlo vrhunec in da se že nekaj mesecev pojavljajo resni znaki plazeče se recesije, ki se bo v svetu razplamtela tekom naslednjega leta.
Here’s why Bill Gates believes we’ll have another financial crisis like the one in 2008. https://t.co/GqoPBrgFqv
— CNBC (@CNBC) April 21, 2018
Nova kriza, ki je ni bilo že deset let, bo po svojih razsežnostih in posledicah znatno širša in globja od tiste iz leta 2008, ocenjujejo ekonomisti. Pravijo, da so se poslovna pričakovanja v Evropi v prvem tromesečju zmanjšala, napovedi v Nemčiji, ki je lokomotiva evropskega gospodarstva, pa se naglo poslabšujejo.
