Zanimivo! Nadzor nad vremenom postaja povsem običajna zadeva: Kitajska razvija svoj lastni “HAARP” sistem

Modifikacija vremenskih razmer je v zadnjih nekaj letih šla skozi “nore teorije zarote” in je danes postala postala povsem običajna meteorološka tehnika. Med svetovnimi velesilami še naprej prednjači Kitajska v tej zgodbi.

Najbolj znan primer je iz leta 2012, ko je Katar za potrebe britanske kraljevske družine ustvaril oblake med njihovim obiskom v tej državi. Od tedaj ta tehnologija vse bolj subtilneje postaja strateška komponenta razvitejših držav.

Projekta se je najresneje lotila Kitajska, ki že tretje leto zapored vlaga v projekt izstreljevanja nabojev, napolnjenih s soljo in minerali v nebo.

Veliki medijski “pomp” je izzvala podobna prezentacija med Olimpijskimi igrami v Pekingu, to pa je bolj sofisticiran način, ki iz leta v leto dobiva vse bolj resne obrise.

Vse večje je tudi število držav, ki takšen program implementirajo v nacionalno strategijo. Zanimivo je, da so edino ZDA imele nekdaj na papirju program (celo tudi sektor v ministrstvu, v 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja), danes pa govorilo, da gre pri modifikaciji vremena le za “teorijo zarote”.

Idejo je patentiralo ameriško podjetje “General Electric Co.”, ki je že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja na gori Washington simuliralo rast ledenih kristalov v oblakih. Ustvarili so dež in druge padavine, pa je patent nato odkupil vojaški sektor.

Tehnologijo naj bi uporabljali tudi med Vietnamsko vojno. “Operacija Popeye”(Operation Popeye was a highly classified weather modification program in Southeast Asia during 1967–1972) se je skrila za zaveso v trenutku, ko je bilo nemogoče dokazati, ali so padavine, ki so nastale, umeten produkt ali pa so le stimulirane stvarne padavine.

Tedaj je na sceno stopil kontroverzni ameriški HAARP (High Frequency Active Auroral Research Program), ki je uporabljal povsem drugačno tehniko, vpliv na ionosfero, posledično tudi na tektonske plošče. Vendar, glede na to, da je bilo vse zavito v tančico teorije zarote, se je čakalo na Katar, ki je prvi javno priznal uporabo podobnih tehnologij.

Kitajsko Ministrstvo za finance je objavilo strateški načrt, po katerem bodo do leta 2020 ustvarili več kot 60 milijard kubičnih metrov dežja, svoje izkušnje pa so se odločili deliti z Indijo, ki je pogosto prizadenejo velike suše.

Ruska vlada je prav tako vključila svoje resurse v podobna raziskovanja, eden od izvajalcev del je privatno podjetje “Wheather Modification Incorporated Inc”.

Stigmo o “teoriji zarote” so uspešno umaknili s tehnologije in so tako tudi univerze vstopile v zgodbo, brez odvečnega odpora. Njihova teza je, da ves zrak vsebuje vlago in da celo tudi v najtoplejših in sušnih predelih voda ostaja v zraku (pred dežjem se kapljice kondenzirajo in hladijo na drobnih delcih, kot je prah in tako formirajo oblake).

Vbrizgavanje zrn s kemičnimi substancami v oblake, zaradi hlajenja in dodajanja materiala za lažjo kondenzacijo, pospešuje proces. Tehnologija je torej dokaj enostavna.

Famozna tehnologija HAARP pa funkcionira malce drugače. Z njo se ukvarja švicarsko podjetje “Metro Sistems International” in v sklopu projekta “Wheathertech” s pomočjo ionizatorja kreira polje negativno nabitih delcev v ionosferi, zaradi česar se kot stranski produkt oblikujejo oblaki.

Negativno nabiti ioni, nošeni s toplim zrakom, držijo delce prahu in jih dvigajo, nabit prah kondenzira vlago in iz skupine takih delcev nastajajo oblaki.

Problem je, ker oblaki niso nežne narave, temveč najpogosteje nevihte, vendar pa profesor Hartmut Grassl (bivši direktor instituta za tehnologijo “Max Planck’) trdi, da so bistveno učinkovitejše in da naročil ne manjka, pa so samo v letu 2011 naredili po naročilu 74 obilnih deževij.

Kitajska razmišlja tudi o implementaciji takšnih tehnik, vendar se za zdaj drži zgoraj omenjenih postavk. ZDA modro molčijo in ne komentirajo novih trendov pri modifikaciji vremena.