Forum 21, ki mu predseduje nekdanji predsednik Milan Kučan, na volitve z “Gibanjem za družbeno odgovornost”
Društvo Forum 21, ki ga vodi nekdanji predsednik Milan Kučan, je za 25. april napovedal pogovor, na katerem bodo predstavili deset temeljnih zahtev za družbeno odgovornost. Gre za nekakšno analogijo z desetimi “božjih zapovedmi”, ki posegajo na vsa področja družbenega življenja in pod katerega naj bi se podpisovali ugledni posamezniki in inštitucije. Skupni imenovalec 10-ih zahtev je, kot je zapisano v preambuli: ali bo človeštvo razvilo družbeno odgovornost kot vsakdanjo prakso ali bo kmalu propadlo, saj brez nje uničuje pogoje za svoj obstoj? Gre za 10 programskih točk, ki naj bi jih, kot je razumeti iz pobude, upoštevale vse politične stranke, posamezniki in institucije.
“Družbena odgovornost danes in pri nas je odgovornost vsakogar – posameznikov in skupin. Samo tako je mogoče neoliberalno vladavino partitokracije spremeniti v nov družbeni in ekonomski sistem, ki bo zaustavil vse hujši prepad med bogastvom in revščino ter zagotovil gospodarsko in sonaravno rast za blaginjo vseh ljudi, za današnje in prihodnje rodove. Kako to storiti? O tem bodo razmišljali dr. Rado Bohinc, dr. Jože Menciger, dr. Stane Pejovnik, dr. Ivan Svetlik. Pogovor bo vodil dr. Niko Toš”, je zapisano v vabilu na forum. V desetih točkah je med drugim zapisano:
1. Družbena odgovornost do prihodnjih rodov
2. Družbena odgovornost do starejših in do bolnih
3. Družbena odgovornost do dela (postopna odprava prekarnega dela)
4. Družbena odgovornost do dela je vrnitev družbene veljave delu
5. Družbena odgovornost do podjetništva
6. Družbeno odgovorno korporacijsko upravljanje
7. Družbeno odgovorno upravljanje javnega premoženja
8. Družbeno odgovorno javno upravljanje
9. Družbena odgovorna zunanja in varnostna politika
10. Družbena odgovornost do zgodovine
Posebej zanimivi sta 9. in 10. točka, ki govorita tudi o ureditvi odnosov s Hrvaško ter o vzpostavitvi naborniške vojske.
“Družbena odgovorna zunanja in varnostna politika terja, da RS uredi svoje meje (s Hrvaško to traja že več kot 25 let) in druga razmerja (Avstrijska državna pogodba) s sosedi; terja tudi, da RS svoje interese na obrambnem področju uveljavlja s poklicno vojaško sestavo, dopolnjeno z naborniško vojsko, ki jo mora vzpostaviti, okrepiti in učinkovito organizirati. Dejavna zunanja politika RS, ki se odziva na spreminjajoče se mednarodno in varnostno okolje EU, je temeljni okvir nacionalne varnosti RS. Družbena odgovorna zunanja politika je vključevanje v vseevropsko prometno omrežje, ki je tesno povezano s koprskim pristaniščem in navezavo na prometno os Baltik–Jadran, s tem pa z našim mestom v alpsko-jadransko-podonavskem prostoru, v Srednji Evropi in Sredozemlju. Ta geopolitična območja, ki so tudi naša najpomembnejša tržišča in skupni kulturni prostor, naj bodo v žarišču dejavnosti slovenske zunanje politike. Celovita ureditev nasledstvenih vprašanj je najpomembnejša točka dvostranskih odnosov z državami regije. RS mora še naprej podpirati vključevanje držav Zahodnega Balkana v evropovezave ter obstoj in razvoj avtohtonih slovenskih narodnostnih skupnosti v štirih sosednjih državah”.
V deseti točki, ki govori o družbeni odgovornosti do zgodovine, pa je med drugim zapisano, da družbena odgovornost sedanjih rodov do zgodovine terja, da se upravljanje družbe očisti konstruktov post-resničnosti kot so psevdo znanosti, alternativna medicina, zanemarjanje okoljske problematike, strašenje pred genetskimi raziskavami in poskusi, zavračanje evolucionizma, odtegovanje človekovih pravic migrantom, prekomerno naraščanje socialnih razlik itd. Kadarkoli v zgodovini je politika tovrstne pojave vgradila v svojo doktrino in delovanja, je družba doživljala padce in katastrofe, kot so bile vojne in naravne nesreče. Politična moč mora temeljiti na znanstveno preverjenih resnicah in/ali zgodovinsko potrjenih civilizacijskih izkušnjah in se ne sme sama brez te podlage proglašati za resnico”.
V zaključku, kjer je tudi poziv za podpis pod Gibanje za družbeno odgovornost, pa je zapisano, da skokovit tehnološki razvoj terja opustitev staromodnih in preživelih razmerij med delom in kapitalom, izključno kapitalskega temelja upravljanja in prilaščanja in ukrepanje zoper povečevanje dohodkovne neenakosti z uveljavitvijo paradigme vključujoče rasti in blaginje za vse ljudi.
“Družbena odgovornost do prihodnjih rodov terja, da se politika vrne k temeljem racionalizma, resnici in objektivni stvarnosti ter opusti populizem kot instrument uresničevanja svojih ozkih in kratkoročnihinteresov. V snovanje družbeno inovativnih rešitev razvojnega prodora moramo vključiti slovensko znanost, predvsem akademije, univerze, visokošolske zavode, raziskovalne in svetovalne združbe ter široko razvejano in družbeno vplivno civilno družbo in ne le oblastne in strankarske strukture”.
Deset temeljnih zahtev za družbeno odgovornost boste našli na spletni povezavi: http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/ds_po_deset_zahtev_za_druzbeno_odgovornost_2018_zahteve.pdf