Hrvaška je danes izgnala ruskega diplomata! kašne bodo posledice?

Hrvaška se je danes pridružila ZDA, Veliki Britaniji in 13-im državam članicam Evropske unije, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov, zaradi maščevanja glede poskusa umora njenega državljana z živčnim strupom 4. marca, poroča Index.hr.

Ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Azimov je močno obsodil to potezo Hrvaške in jo ocenil kot “sovražni korak”. “Izražamo globoko obžalovanje, ker je hrvaška stran, ki sledi v tiru blokovske solidarnosti posameznih držav EU in NATO, sprejela v naglici slabo premišljeno odločitev, katere posledice bodo negativno odmevale glede nadaljnjega razvoja naših dvostranskih odnosov, vključno s trgovinsko-gospodarskim delom” , so sporočili iz ruskega veleposlaništva v Zagrebu

Združeno kraljestvo je pred 12-imi dnevi sporočilo, da je izgnalo 23 ruskih diplomatov, ki naj bi bili prikriti tajni agenti. ZDA so danes izgnale 60 diplomantov, od tega 12 s sedeža ZN v New Yorku in zaprle ruski konzulat v Seattlu. Ameriški politični predstavniki so za Politico dejali, da je bilo odstranjeno “veliko število ruskih obveščevalcev, ki prebivajo v ZDA”. Ukrajina jih bo izgnala 13, Kanada, Nemčija, Francija in Poljska bodo izgnale po 4, Litva in Češka po 3, Nizozemska, Danska, Italija in Španija 2, medtem ko Hrvaška, Madžara, Latvija, Finska, Švedska, Norveška, Romunija po enega.

Hrvaška bo izgnala le enega diplomata, veleposlanik ostaja

Hrvaška se je pridružila ad hoc koaliciji Zahoda, s katero želi pokazati, “da stojimo z ramo ob rami, da bi poslali najmočnejši možni signal Rusiji, da ne more nekaznovano kršiti mednarodnega prava,” je zatrdila britanska premierka Theresa May. Vlada Andreja Plenkovića je očitno ta odgovor speljala na najmanjši možni ukrep tako, da bo izgnala le enega diplomata. Sklepamo lahko, da so odgovori večine držav precej zmerni, saj niso izgnale veleposlanikov Ruske federacije. To naj bi bil primer le na Poljskem, v Litvi, Latviji in Estoniji, ki imajo tradicionalno zelo hladne odnose z Rusijo, zaradi zgodovinske izkušnje ruske nadvlade v Sovjetski zvezi oziroma za komunistično železno zaveso in strahom pred novo rusko agresijo po vzorcu “hibridne” invazije na Ukrajino in priključitvijo Krima.

Niti Združeno kraljestvo, niti ZDA, niso izgnale ruskega veleposlanika. Tako tudi ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Azimov verjetno nima razloga za zaskrbljenost. To pa ne pomeni, da je treba pomen teh diplomatskih ukrepov podcenjevati. Kot je dejal britanski zunanji minister Boris Johnson, gre za “največji kolektivni izgon ruskih obveščevalcev”.

Kolinda Grabar-Kitarović in Andrej Plenković sta danes zjutraj na sestanku končno uskladila hrvaško stališče. Do danes pa ni bilo povsem jasno, kako se bo Hrvaška postavila v tem nerodnem položaju: medtem ko je predsednica Kolinda Grabar-Kitarović po telefonu čestitala ruskemu predsedniku Vladimirjem Putinom glede ponovne izvolitve in ponovila vabilo za obisk Hrvaške, je bil predsednik vlade Andrej Plenković v Bruslju na zasedanjeu Evropskega sveta, ki je v skupni izjavi sporočil, da “se strinja z britansko vlado, da je Rusija najverjetneje odgovorna za napad v Salisburyju in da ne obstaja druga verjetna razlaga.” Spomnimo, dan pred tem, so London, Berlin, Pariz in Washington izdali skupno izjavo, v kateri so obsodili domnevni ruski napad kot napad na britansko suverenost, kršitev Konvencije o kemičnem orožju in mednarodnega prava ter “grožnje za varnost vseh nas.”

Grabar-Kitarović Plenković, predsednik parlamenta Gordan Jandroković in šef SOA Danijel Markič, so se danes sestali v vladnih prostorih, kjer so razpravljali o ukrepih proti Moskvi in očitno uskladili hrvaško stališče, ki je doslej bilo precej nedosledno. Hrvaška ni edina, ki je doslej poslala nekatere nasprotujoče si signale v odnosu do Rusije: ameriški predsednik Donald Trump je prav tako poklical Putina in mu čestital za njegovo ponovno izvolitev, čeprav so mu njegovi svetovalci menda v smernice z velikimi črkami napisali “ne čestitati”. Poleg tega Trump v pogovoru s Putinom ni niti z besedo omenil napada v Salisburyju. Po drugi strani pa so ukrepi Bele hiše v nasprotju s spravljivo retoriko Trumpa do Rusije – to je že drugi kolektivni izgon ruskih diplomatov in zaprtje konzulata, potem ko je Obamova administracija izgnala 35 ruskih diplomatov leta 2016, zaradi vmešavanja Rusije v ameriške volitve.

Vsa ta diplomatska kriza, morda najhujša od konca hladne vojne, je nastala po zastrupitvi Sergeja Skripala, nekdanjega britansko ruskega dvojnega vohuna, ki je dobil azil v Veliki Britaniji in njegove hčerke Julije. Poleg njiju sta tudi dva britanska policista končala v bolnišnici, potem ko sta bila izpostavljena majhni količini tega strupa. Britanske oblasti trdijo, da so s forenzično analizo ugotovile, da gre za strup novičok, izredno smrtonosen živčni agens, ki so ga izumili v Sovjetski zvezi, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in da je Moskva “zelo verjetno” v ozadju napada.

To ugotovitev London verjetno utemeljuje tako z vrsto sredstva in sedanjega vzorca umorov ruskih prebežnikov, disidentov in članov opozicije. V primeru umora nekdanjega KGB vohuna, Aleksandera Litvinenka, s polonijem, je večletna preiskava ugotovila, da je Putin “verjetno” osebno odredil umor. Vlada Therese May je napovedala, da bodo zbrane vzorce poslali v obdelavo Mednarodni organizaciji za prepoved kemičnega orožja. Moskva ogorčeno zanika, da bi imela karkoli opraviti z napadom, odkrito kljubuje britanski preiskavi in celo sugerira, da je Velika Britanija sama izvedla napad, za katerega so zdaj zvalili krivdo na Rusijo in poziva, da zahteva, da se ji zagotovi vzorec strupa, da bi sama izvedla svojo lastno preiskavo.

Maštruko: Hrvaška bi lahko tudi brez tega ukrepa

V zvezi z izgonom ruskega diplomata iz Hrvaške je povedal mnenje tudi izkušen diplomat in sociolog religije in politike Ivica Maštruko, ki je dejal, da: “Prvič, Velika Britanija se v svojih zunanje-političnih ocenah, zlasti nekaterih, ki so povzročile težave v mednarodnih odnosih, pri tem mislim Irak in Libijo, ni pokazala, kot verodostojna. Oziroma svoje odločitve ni temeljila na preverjenih, dokumentiranih in očitnih dejstvih, kar je večkrat tudi priznalo njeno vodstvo. Vendar pa v tem primeru Velika Britanija ni predstavila, ali pa tega ne vemo, dokaze, da je Rusija resnično vpletena v to. Britanija pravzaprav pravi, da je to z “veliko mero verjetnosti”, vendar ne trdi, da ima dokaze o tem, kaj se je zgodilo v Salisburyju. Seveda, pa je pod pritiskom ZDA in Velike Britanije 14 držav EU sprejelo pokazati svoje nezadovoljstvo s takšno rusko politiko na način, da so izgnale diplomate, “je dejal Maštruko.

Ivica Maštruko

“Hrvaška bi lahko tudi brez tega ukrepa. To pomeni, da obstaja možnost samostojnega in ločenega delovanja, še toliko bolj, ker v Evropski uniji ni enotne politike, ko gre za vprašanje odnosov do Rusije. Obstaja nekaj načelnih stališč, ki jih spoštujejo, bolj ali manj, in h katerimi Hrvaška vedno pristopa, čeprav ima veliko število držav EU svobodo v tem delovanju in se ne ravnajo vedno v skladu z naročili iz Bruslja. Hrvaške, seveda, ima več razlogov za gojenje dobrih, kakovostnih odnosov z Rusijo na gospodarskem in finančnem področju in nima nobenega razloga, da se zdaj v tej nepreverjeni situaciji vede na tak način. Izgnala je le enega diplomata in to je sedaj le ena formalna gesta, s katero je Plenković pokazal, da spoštuje dogovor, ki je bil dosežen v Bruslju. Vendar pa bi lahko udobno tudi brez nje, nič se ne bi zgodilo, ne na Hrvaškem, niti v Evropski uniji, ” ocenjuje Maštruko.

“To je precej očitno že nekaj časa, da hrvaško vodstvo nima jasne zunanje politične strategije, ne glede na to, da so zdaj dejansko na vodilnih položajih in v parlamentu in v vladi in na položaju predsednika nekdanji diplomati. Vendar, pa pravzaprav ne vidim, da je prišlo do določenega spora ali nesoglasja, ko gre za vprašanje Rusije.” Predsednica, ki je bila na obisku v Rusiji, je Putina kurtoazno povabila na obisk. Ob čestitki glede ponovne izvolitve Putina za predsednika Rusije, pa je svoje kurtoazno povabilo le ponovila.

“V skladu s tem je ravnala v skladu z dobro prakso in ne vidim nobenih težav, prav tako ne vidim nobenega problema, da bi Putin obiskal Hrvaško, ker je to lahko Hrvaški le v interesu za razvoj dobrih odnosov z Rusijo. K temu, ta poteza izgona ruskega diplomata, ne bo prispevala, saj bomo morali računati na povračilni ruski ukrep. Če ne bi izgnali tega diplomata, se ne bi nič zgodilo, imeli bi dobre odnose tako z Rusijo kot tudi z Evropsko unijo, saj niso vse članice Evropske unije tega storile. Toda z Rusijo bomo imeli problem in to pušča posledice, brez potrebe, da bi te odnose zaostrovali”, po krepitvi teh odnosov, ” zaključi bivši veleposlanik Mašturko.