Kaj se je dogajalo v ozadju odstopa Mira Cerarja?

Včerajšnji dan je bil po dogajanju gotovo eden najbolj intenzivnih v novejši politični zgodovini. Ko smo že vsi mislili, da nas v slovenski politiki ne more nič več presenetiti, se je to zgodilo včeraj. Kot bi dejal Dejan Židan: “Bilo je čutiti v zraku, da se bo nekaj zgodilo”. Novinarji, ki smo spremljali dogajanje na Vrhovnem sodišču, smo že po nekaj besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana, “da je sodišče sledilo oceni Ustavnega sodišča, po kateri sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z Ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu”, videli v katero smer bo šla odločitev sodišča in smo lahko že predvideli razvoj dogodkov, ki je sledil kasneje.

Kerševan je bil izvoljen za vrhovnega sodnika septembra 2015, ko je, za nekdanjega izrednega profesorja Pravne fakultete in generalnega sekretarja Ustavnega sodišča in svetovalca predsednika republike, glasovalo 50 poslancev. Paradoksalno pa je, da je Kerševanu pred glasovanjem nasprotovala SDS, “ker nima izkušenj kot sodnik, opozorili pa so tudi, da je bil svetovalec predsednika republike Danila Türka, ko je ta odlikoval nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla”. Kaj se je dogajalo v ozadju odločitve Vrhovnega sodišča, bo verjetno v prihodnjih letih še veliko polemik, vendarle je odločitev presenetljiva. Nekdanji predsednik državnega zbora Pavle Gantar je na Twitterju zapisal: “Ne glede na vladne norčije z drugim tirom, je obrazložitev Vrhovnega sodišča ena večjih neumnosti, ki sem jih v zadnjem času slišal”. Vrhovno sodišče je tako presenetilo vse, tudi premiera Mira Cerarja, saj je bil kot pravnik presenečen, kako je mogoče, da so “dobre tri ure po njegovem zaslišanju že sprejeli odločitev in napisali sodbo”. Medtem ko se je zagovornici državljana K, odvetnici Luciji Ušaj, ki je mimogrede presenetila z briljantnim nastopom na sodišču, “včeraj zopet povrnilo zaupanje v sodstvo”, so nekateri ostali brez besed.

Aleš Zalar je recimo na Twitterju napisal: “Ne da bi branil Vrhovno sodišče, ampak izvirni greh za stališče tega sodišča je v odločbi Ustavnega sodišča o tem, da vlada ne sme voditi enostranske referendumske kampanje”. Gregor Virant pa: “Z odločbo VS se lahko strinjamo ali ne, lahko se nam zdi obrazložitev prepričljiva ali ne, ampak nekaj je nesporno: pravna zmaga Davida proti Goljatu je dokaz, da imamo delujoč sistem checks and balances”. Vsekakor je jasno eno, da je Cerar z navidez brezizhodne situacije po odločitvi Vrhovnega sodišča ne glede na to, kako je do nje prišlo, potegnil edino možno in taktično modro potezo, ko bi lahko po znani maksimi iz poraza v poraz do končne zmage, politično dobro unovčil odločitev o razveljavitvi referenduma. Na nek način mu je Vrhovno sodišče naredilo veliko uslugo.

V tem kontekstu je zanimiva izjava državljana K – Vilija Kovačiča, po razglasitvi sodbe je dejal, da je bil med postopkom pri dr. Kerševanu na Pravni fakulteti in da mu je dejal, da bo vse dobro in kot pravi, ga je to pomirilo.

Seveda smo potem, ko je padla odločitev Vrhovnega sodišča, vsi mrzlično klicali za odziv premiera Cerarja na vlado, kjer so nam samo prijazno povedali, da bo izjava “zelo pozno, verjetno šele ob 10 uri zvečer”. Zato smo odšli na srečanje opozicijskih liderjev Janše, Kanglerja, Primca in Zidanška, kjer pa v dobrih dveh urah ni bilo niti besede o usodni odločitvi Vrhovnega sodišča in o najbolj vročem dogajanju v državi, ampak so v glavnem vsi štirje ponovili razpravo iz prvega srečanja v Celju, v kateri še ni manjkala kritika sodstva in drugih podsistemov v državi. Seveda je srečanje potekalo brez Tonina, ki so mu, kot je dejal Janez Janša, dali čas, da stabilizira svojo pozicijo znotraj NSI, češ da njegova pozicija sodelovanja na desni ni tako trdna znotraj stranke, kot je videti pred izrednim kongresom.

Na vprašanje, kako komentirajo dnevno dogajanje, povezano z drugim tirom, so dejali le, da bi pričakovali odstop predsednika vlade. Cerarjev odstop je bil takrat praktično že napisan, čeprav je bil, sodeč po kasnejših odzivih tudi za liderje opozicije, odstop veliko presenečenje.

Dramatičnost celotnemu dogajanju je dal še nenadni sklic seje vlade ob 18:30, čeprav bi morala biti redna seja danes, v četrtek. Pred nočno sejo, sta Židan in Erjavec novinarjem v dramatičnem tonu povedala, da “po težkem tednu pričakujeta Cerarjevo odločitev o prihodnosti vlade.” Ko sem prebiral njihove izjave, se je že videl obris dramatičnih dogodkov, ki so se zgodili nekaj ur kasneje. Prvaka koalicijskih strank – Dejan Židan in Karl Erjavec – sta ob prihodu na sejo vlade menila, da bi nekdo moral prevzeti odgovornost za razveljavitev izida referenduma o zakonu o drugem tiru. Po “težkem tednu za vlado”, ki jo pestijo tudi stavke in težave z maketo drugega tira, čakata na odločitev premierja Mira Cerarja o prihodnosti vlade. Kot novinarju s 30 letno kilometrino, mi je bilo po izjavah Cerarja in Židana jasno, da bo Cerar potegnil edino možno potezo in odstopil.

Cerar je seveda vladne partnerje presenetil, saj je na sejo uvrstil le redne točke, brez razprave o usodni odločitvi Vrhovnega sodišča o drugem tiru, prav tako niso rekli niti besede o stavki javnega sektorja in zahtevah sindikatov, ki jih je sinoči Cerar osmešil z izjavo, da bodo morali čakati na naslednjo vlado, niti se niso pogovarjali o usodi vlade.

Seja je bila končana po nekaj manj kot dveh urah in jezni obrazi, predvsem Karla Erjavca, na vladnih hodnikih, so dajali slutiti, da se bo zgodilo nekaj dramatičnega. Erjavec je bil celo tako slabe volje, da je zavrnil vsako izjavo z besedami, da je tako jezen, da ne bo dajal nobenih izjav. Glede usode vlade pa je dejal, da ne ve, kaj se bo zgodilo. Odgovor smo dobili le uro in pol kasneje, ko je Cerar nastopil na tiskovni konferenci in že obrazložil svoj odstop, za katerega je le nekaj minut prej izvedel samo predsednik države Borut Pahor in nato javnost. Koalicijskim partnerjem pa “v zahvalo”, ker so, kot je dejal, celotni mandat delali večinoma proti njemu, ni povedal niti besedice. Za njegov odstop so izvedeli tako kot novinarji in drugi smrtniki šele, ko je stopil pred kamere.

Cerar je z eno potezo nedvomno matiral in uničil volilno kampanjo koalicijskima partnerja Židanu in Erjavcu, obračunal s sindikati, ki so imeli oporo predvsem v SD-ju in tudi pri Desus-u ter presenetil opozicijo, ki ni imela včeraj pravega odgovora na nedvomno eno najboljših Cerarjevih potez v njegovi politični karieri, ki je postavila na glavo celotno politično arhitekturo in kalkulacije, ki so bile narejene pred volitvami. Sedaj se zadeva začenja na novo.

Preberite še “Damin gambit Mira Cerarja” in “Dan, ko je “padel” Miro Cerar – Dogajanje na Vrhovnem sodišče, odzivi po seji vlade in Cerarjeva odstopna izjava”