Poročilo s kongresa SMC: “Premalo pokvarjeni za politiko”

Ob spremljanju kongresa vladajoče stranke SMC se nikakor ni mogoče izogniti nekaterim najbolj znanim maksimam (življenjskim vodilom) iz temeljnega dela Vladar Niccole Machiavellija, ki ga danes pogosto navajajo, navadno pri grajanju političnih voditeljev. Temeljno vprašanje, s katerim se ukvarja delo, je: kako lahko vladajoči ali na prestol čakajoči vladar vzpostavi in obdrži najmočnejšo možno oblast, torej, kako lahko pridobi in zadrži moč. Najbolj znani sporočili vladarja, ki se pogosto citirata sta: »Bolje je vzbujati strah, kot biti ljubljen,« čeprav ni bolje biti osovražen, niti se izogibati čednosti in pravičnosti, če to ne ogroža moči in »cilj posvečuje sredstva«.

Pri slednjem je potrebno omeniti, da je ta navedek pravzaprav napačen prevod Vladarja. Besede, ki jih pogosto citirajo v natančnejšem prevodu pomenijo: »V dejanjih vseh ljudi, posebej vladarjev, ki niso zavezani apelacijskemu sodišču, moramo vedno gledati na konec. Naj torej vladar zmaguje in vzdržuje državo; njegove postopke bodo imeli za vredne in vsakdo jih bo poveličeval, zakaj množice vedno navdušuje površinski izgled stvari in izid podjetja.« Bistvo torej ni v nenravnosti ali sprijenosti vladarja, temveč v tem, da njegovo nravnost omejuje njegovo izpolnjevanje dolžnosti do države. Končno Machiavelli odklanja predvsem odsotnost oblasti (anomijo), ki je za državo in državljane najbolj pogubna. Vsekakor bi Miru Cerarju težko očitali makiavelizem, kot skrajno negativno oznako političnega ravnanja, ki pa seveda ni povsem upravičena, ampak ravno nasprotno.

Cerar je včeraj na drugem kongresu SMC napovedal boj za oblast ali če parafriziram znano maksimo Ivana Omana, “na volitve gremo zato, da zmagamo”. To pa je tudi razlika od prvega kongresa SMC, za katerega je veljala maksima Jožefa Školča “obstaja velika nevarnost, da bomo na naslednjih volitvah zmagali”.

“Zaključili bomo vodenje vlade, ki bo po skoraj desetih letih prva, ki bo zaključila svoj mandat. A naše delo še ni končano, zato ga želimo nadaljevati,” je med drugim v nagovoru dejal Cerar. Trdi, da njihov uspeh na prejšnjih volitvah ni slučajen oziroma le rezultat simpatij volivcev do novih obrazov. “Organizirali smo se kot politična stranka. Vedeli smo česa nočemo. Ko nam danes pripisujejo, da smo na začetku vse stavili na etiko, jim moramo odgovoriti: da, na delovno etiko, na profesionalno etiko, starševsko etiko, etiko spoštovanja generacij. Noben tabloid nas pri tem ne bo zamajal, nobena politična konkurenca nas ne more odvrniti od te usmeritve. Tudi od njih zahtevamo enako stopnjo etičnosti, ne pa, da za svoja nedopustna ravnanja od širjenja laži do sumljivih kreditov, dobivajo odpustke,” je povedal Cerar.

Zanimivo je, da med udeleženci kongresa, ki se ga je udeležilo okoli 370 ljudi, ni bilo ministrice Györkös Žnidarjeve, prav tako ne ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Kongresa se je skupaj z gosti udeležilo okoli 370 ljudi. Morda je opravičilo najti v Cerarjevih besedah, ko je dejal: “Ni naključje, da so prav ti moji kolegi in kolegice bili in so še pod najhujšim udarom – in treba je bilo vzdržati vse te pritiske.. kdor ni izkusil dnevnih pritiskov, dobronamernih in zlonamernih, ta težko razume, skozi kaj vse smo šli ta štiri leta”. Iz nastopa Cerarja v kontekstu volitev je zanimivih še nekaj poudarkov: “Če bi bili rezultati slabi, bi bili krivi za vse. Ko so izvrstni, pa nam ne priznavajo niti dela uspeha: vse je le posledica zunanjih dejavnikov: gospodarske konjunkture, izvozne usmerjenosti, svetovnih razmer… Zlahka živimo s tem – da le državljani živijo bolje! ….Ko se bodo volivci čez nekaj mesecev odločali, komu dati glas, naj se vprašajo, ali bi raje živeli prihodnost z malo bolj dolgočasnimi odličnjaki – ali bodo tvegali s tistimi, ki bi v resnici morali ponavljati letnik, ne pa mandata! ….Prvi mandat smo državo potegnili iz krize, jo normalizirali in stabilizirali, pognali v tek, da bi lahko v drugem mandatu dobrobiti stabilnega gospodarskega napredka in družbene blaginje enakopravno delili med ljudi. Delo je treba opraviti do konca! Ob tem se je dotaknil štirih tem, po katerih jih bo “pomnila in sodila zgodovina”, in sicer begunski val, drugi tir, NLB in arbitraža.

V kakšni koaliciji se vidi v prihodnjem mandatu, Cerar ni konkretno odgovoril. Izpostavil je povezovalno vlogo SMC in napovedal pogovore z vsemi stranmi ter možno sodelovanje tudi s kakšno stranko z desnega političnega pola, a ne s SDS. “Verjamem, da mora imeti SMC vodilno vlogo v prihodnji vladi, sicer se bomo vrnili v stare tirnice oz. stare prakse, ki so nas pripeljale v krizo.”. Cerarjevo povolilno aritmetiko je potrdil še glavni gost, vodja poslanske skupine Alde v Evropskem parlamentu Guy Verhofstadt. V govoru je izrazil prepričanje, potrebujemo več voditeljev, kot je Cerar, ki dosegajo konkretne rezultate, rešujejo spore v regiji, lahko krepijo pravno državo in spoštujejo mednarodne sporazume. Po njegovi oceni je to edina prava pot, saj da Zahodnega Balkana ne bodo stabilizirali in ohranili uspešne Slovenije “komedijanti”, prav tako ne bodo imitatorji madžarskega voditelja Viktorja Orbana ohranili Slovenije v središču Evrope. “Lahko vam povem, zadnje, kar potrebujemo v Evropi, je vlada pod vodstvom SDS,” je dodal.

Od ostalih govornikov je na kongresu izstopal predvsem mobilizacijski nastop dosedanjega podpredsednika Milana Brgleza: “Mi se moramo boriti naprej. Zato, da bomo v tej politiki motili tako leve kot desne. Motili smo jih, motimo jih in motili jih še bomo. To je osnovno sporočilo… Dejansko, takih kot smo mi, ni. Še vedno smo novi, še vedno znamo kaj narediti drugače in samo to nam bo prineslo prihodnost. Drugi se bodo preprosto skregali med sabo, če ne bo nas, ki bomo preprečili, da gredo v radikalne smeri. Če ne bo nas, ki bomo preprečili, da ena stran ne premaga drugo, ker to je zgodovinsko gledano za Slovenijo poguba. Namesto tega spoštovanje in vključevanje.”

Včerajšnje dogajanje na kongresu vladajoče stranke, je zanimivo v kontekstu prihajajočih volitev in če se vrnemo k izhodišču poročila iz kongresa SMC, je pravzaprav Cerarjeva izkušnja zanimiva za vse nove politike, ki bodo s temi volitvami vstopili na politično sceno. Predvsem v kontekstu tega, kako hitro pokvarljivo blago je javno mnenje in kako hitro se ljudje odrečejo, kot bi dejal Cerar “dolgočasnim odličnjakom”in si poiščejo nove mesije. Zatem je razložil sposobnosti, ki naj bi jih imel popoln vladar. Te še vedno navajajo v sodobnih besedilih o vodstvu. Zato, če se ponovno vrnemo k nasvetom iz Vladarja Niccole Machiavellija, kakšne lastnosti naj bi imel učinkoviti politični voditelj in, ki jih omenja literatura. Prvi nasvet je želja po posnemanju vedenja velikih mož, na primer tistih iz Starega Rima, saj je bilo delo pisano v renesansi, sposobnost prikazovanja pomembnosti vlade za ustvarjanje dobrobiti ljudstva, na primer s prikazom posledic dopuščanja vladavine drhali, če bi za nekaj časa popustili prijem na ljudstvo, drugi nasvet je predanost vojni umetnosti – četudi le za preživetje države, tretji, razumevanje, da so očitne krutosti in trdo ravnanje, nujne, za vzdrževanje stabilnosti in moči, četrti je preudarnost glede na izplačilo premoženja nekoga in zadnji iskanje nasvetov le tedaj, ko je to potrebno.