Ali Pahorja bolj skrbi priznanje Kosova, kot usoda arbitražnega sporazuma? Namesto za “svoj” arbitražni sporazum, bo Pahor lobiral za priznanje Kosova

V stari kmečki logiki je veljalo pravilo: “ne praskaj se tam, kjer te ne srbi”. Očitno ta logika vzdrži tudi v diplomaciji, kjer naši politični veljaki na zunanjepolitičnem področju ne izkoriščajo lepih priložnosti, da bi bili tiho. Medtem ko so pri arbitražnem sporazumu tako ZDA kot Evropska unija Slovenijo pustile mirno na cedilu, češ mi se ne bomo vmešavali v vaše probleme, smo nevtralni, pa se je predsednik Pahor čutil dolžnega, da ob obisku obisku na Kosovu zastopa striktno ameriško stališče in ameriške interese in seveda delno tudi stališče nekaterih držav Evropske Unije. Političnim poznavalcem je že dolgo jasno, da je Kosovo tako rekoč protektorat ZDA, saj so leta 1999 ZDA na Kosovu postavile tudi največjo vojaško bazo po Vietnamu, Bondsteel.

Medtem ko se je slovenski predsednik Pahor v Prištini tamkajšnjemu državnemu vodstvu ponujal kot lobist in s tem razjezil sosednjo Srbijo, posledično pa delal škodo slovenskemu gospodarstvu in prijateljskim odnosom med državama, pa je zatem udarila kot strela z jasnega vest, da je albanski premier Edi Rama v nedeljo v Prištini na slavnostni seji parlamenta ob desetletnici Kosova napovedal, da bosta imela Kosovo in Albanija v prihodnosti skupno zunanjo politiko, morda pa tudi skupnega predsednika države.

“Albanija in Kosovo bosta imela skupno zunanjo politiko in ne samo skupnih veleposlaništev in diplomatskih misij. Zakaj ne bi imela celo enega predsednika kot simbola narodne enotnosti in skupne nacionalne varnostne politike,” je dejal Rama na slavnostni seji parlamenta v Prištini ob deseti obletnici samostojnosti Kosova. Sicer je priznal, da te ideje zdaj še ni mogoče izvesti, vendar je prepričan, da te sanje lahko postanejo resničnost. Napovedal je okrepitev sodelovanja Prištine in Tirane na vseh področjih, med drugim oblikovanje enotnega izobraževalnega sistema. Napovedal je tudi enoten carinski sistem in skupni trg, zaradi uspešnega procesa regionalne integracije, je poročala albanska tiskovna agencija ATA. Glede odnosov med Srbijo in Kosovom je dejal, da morata državi živeti v dobrososedskih odnosih in kot nedeljiv del Evropske unije. Rama je v preteklosti že večkrat razburil Beograd s svojimi izjavami glede Kosova. Tako je lani razburil z izjavo, da ne more izključiti združitve Albanije in Kosova, če bo še naprej bledela evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana.

Kosovo – Pahorjeva zunanjepolitična eskapada

Borut Pahor je med volilno kampanjo obljubljal, da se bo še bolj zavzemal za interese Slovenije in njeno uspešnost, pa zato toliko bolj bode v oči njegov zunanjepolitični spodrsljaj v zvezi z njegovimi obljubami na Kosovu in nič kaj za predsednika primerno izjavo, ki utegne Slovenijo stati veliko denarja, škoditi slovenskim investitorjem in izvoznikom na sedem milijonskem trgu v Srbiji. Za nameček pa ohladiti zelo dobre prijateljske odnose med državama. Slovenija ima v tem trenutku večji zunanjepolitični problem z implementacijo arbitražne sodbe, kot pa je lobiranje za priznanje Kosova pri tistih petih članicah Evropske unije (Španija, Grčija, Romunija, Slovaška in Ciper), ki to doslej še niso storile. Od predsednika države bi pričakovali lobiranje pri predsednikih evropskih držav kot so Francija, Italija, Nemčija, Španija, da preko svojih predsednikov vlad v Bruslju močneje v Evropski komisiji in Svetu EU podprejo slovenska prizadevanja za čimprejšnjo implementacijo arbitražne sodbe in spoštovanje mednarodnega prava in zavez s strani Hrvaške. Prav tako ne bi bilo odveč lobiranje pri stalnih članicah Varnostnega sveta OZN, saj se Hrvaška v zadnjem času vse bolj pogosto sklicuje na Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, po kateri, da ji pripada 50 odstotkov Piranskega zaliva.

Pahorjev sprejem pri Junckerju je bil v primerjavi Plenkovičevim precej bolj zadržan. Šef EK Juncker je Pahorju priredil še neprijetno presenečenje s tiskovno konferenco pred njunim pogovorom za zaprtimi vrati, z obrazložitvijo, da je poskušal zmanjšati napetosti, kar pa je seveda malce nenavadno. Pahor očitno ni uspel tako očarati Junckerja kot Plenković, saj tako kažejo dozdajšnje Junckerjeve izjave. Skrivnost Plenkovićevega uspeha je očitno v osebnem prijateljevanju s šefom Junckerjevega kabineta, ki dejansko vodi EK in je član Evropske ljudske stranke. Plenkovič je šarmiral tudi evroposlance v Junckerjevi prisotnosti s svojim nastopom v petih jezikih. Podobne nastope z uporabo več tujih jezikov si privošči tudi Juncker sam. S svojim vedenjem pa je uspel uspešno zlesti Junckerju pod kožo, ki se vedno znova “zaljubi” v Plenkovića, ko ga vidi, do Hrvaške pa ne more biti nevtralen. Sprašujemo se, kje so sedaj obiski tujih državnikov iz držav EU-ja na najvišji ravni pri nas, v času, ko jih Slovenija najbolj nujno potrebuje? In, če jih ni, zakaj se potem predsednik države ne odpravi vsaj do Macrona in Merklove, če smo že na francosko-nemškem vlaku, ne pa da “zimsko raja” v Pjong Čangu. Je ta del sveta v tem trenutku res prioriteta Slovenije?

Vrnimo se k Pahorjevemu “mešanju štren” na Kosovu. Glede njegove izjave, da si bo Slovenija prizadevala doseči priznanje Kosova tudi pri članicah EU, ki tega še niso storile, se ni oglasil Pahorjev kolega, srbski predsednik Vučić, temveč premierka Srbije Ana Brnabić, ki je dejala, da jo je izjava neprijetno presenetila. Zakaj? Brnabičeva je dejala, da “Ta izjava ne pripomore k sodelovanju ne k regionalni spravi in ne vidim nikakršnega razloga za vmešavanje Slovenije. Bila sem neprijetno presenečena nad to izjavo predsednika Slovenije, saj ni v skladu s sestankom, ki smo ga imeli v Sloveniji in ki je bil zelo dober, dolg in odprt. Rada bi videla, da bi takrat slišala to namero kot predsednica vlade, tako bi lahko osebno odgovorila predsedniku Slovenije, a tega ni omenil,” je dejala. Kasneje se je oglasil še srbski predsednik Aleksandar Vučić z vprašanjem, ki se glede Pahorjevega lobiranja v korist Kosova sprašuje, kako bo Pahor to storil, če je ena od teh držav, Španija, vse tesnejša zaveznica Srbije. “Ne vem, kaj hoče doseči Pahor. S Slovenijo imamo odlične odnose, a imamo jih tudi s Španijo,” je na srbski televiziji Happy dejal Vučić. Dodal je, da prav Španija ne želi sodelovati na srečanjih, na katerih so predstavniki Kosova, kar je velika težava za EU. “Kako bo Pahor prepričal Špance?”, se je vprašal Vučić.

Kako pomemben je kosovski trg za Slovenijo?

Predsednik Borut Pahor je obiskal Kosovo v okviru približevanja EU in prihodnjih izzivov Balkana. Te države za zdaj še ni med opaznejšimi trgovinskim partnerji Slovenije. Gospodarsko je Kosovo najšibkejše perspektivna članica EU. Kosovo je od leta 2016 mogoča kandidatka za članstvo v Evropski uniji, pred morebitnim vstopom pa bo mlada država morala urediti še odnose s Srbijo. Kako gospodarsko močna je najmlajša država v Evropi in kakšno je njeno sodelovanje s Slovenijo.

Blagovna menjava med državama po letu 2013 raste. Slovenija na Kosovo večinoma izvaža, saj je v nepopolnem letu 2017 (mesec december še ni vključen) na ta trg izvozila za slabih 90 milijonov evrov blaga in uvozila za dober milijon evrov blaga. Na Kosovo gre torej 0,35 odstotka našega izvoza, kar državo postavlja na 30. mesto med izvoznimi partnericami Slovenije. Pri uvozu je sodelovanje s Kosovom komaj opazno, saj je z 0,04 odstotka slovenskega uvoza Kosovo 88. uvozna partnerica Slovenije. Vodilni uvozni trg Kosova je bila v letu 2015 Srbija, iz države pride slabih 15 odstotkov vsega uvoza. Slovenija pomeni 2,2 odstotka njihovega uvoza in je 12. uvozna partnerica Kosova. S 14,4 odstotka vsega izvoza gre največ tega v Indijo. Slovenija je 23. izvozna partnerica Kosova in pomeni 0,6 odstotka vsega njihovega izvoza.

V gospodarskem smislu je Kosovo precej šibko, če primerjamo nekaj gospodarskih kazalcev trenutnih kandidatk za širitev EU do leta 2025, Albanije, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Glede na oceno mednarodnega denarnega sklada (IMF) ima Kosovo izmed omenjenih držav v letu 2017 najmanjši BDP na prebivalca po standardu kupne moči. Kosovo ima najvišjo stopnjo brezposelnosti, saj je brezposelna četrtina aktivnega prebivalstva.Kosovo je novejša država od preostalih in se ji tako še ni uspelo veliko zadolževati. Ima najnižji dolg države po BDP. BDP na prebivalca je na Kosovu trikrat nižji kot v Sloveniji, povprečna plača je od slovenske nižja skoraj štirikrat.

Slovenija v Srbiji velja za zaželenega in dobrega investitorja in slovenskim podjetjem ponuja dobre poslovne priložnosti. Cenejša delovna sila, bližina matičnega podjetja in ekonomija obsega so prednosti, ki jih izpostavljajo v Srbiji živeči slovenski investitorji. Slovenska podjetja četrtino investicij realizirajo v Srbiji. Velika srbska podjetja z udeležbo slovenskega kapitala so pogosto tudi največji srbski izvozniki. Na sedem milijonskem trgu je registriranih največ slovenskih podjetij v tujini, več kot 1.500. Zaposlujejo več kot 35 tisoč ljudi. Srbija je druga največja prejemnica slovenskih neposrednih naložb, ki so konec leta 2016 presegle milijardo evrov. Četrtina vseh slovenskih investicij je realizirana na srbskem trgu. Razen sukcesijskih vprašanj med državama ni odprtih vprašanj. Podjetniške aktivnosti med državama so dobre in korektne. Srbija v vseh pogledih izredno dobro podpira vse tuje investicije, tudi slovenske. Slovenska podjetja se v ta proces uspešno vključujejo.

Rekordna blagovna menjava: V letu 2016 je blagovna menjava med državama dosegla 1,24 milijarde evrov, kar je bila rekordna vrednost v zadnjih desetih letih. V desetih mesecih leta 2017 je dosegla 1,1 milijarde evrov, kar je 7,3 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2016.

Med večjimi slovenskimi zaposlovalci v Srbiji so Impol, Helios, Gorenje, Cimos, Jub, NLB, Zavarovalnica Triglav, Kolektor, Grah Automotive, Kolektor, Petrol.

Glede izjave premierja Albanije je Srbija jasna: “Ideja velike Albanije mora biti ustavljena”

Srbija, ki ima Kosovo še vedno za svojo pokrajino, je ocenila izjavo albanskega premierja Rame kot še eno potrditev, da je vzpostavljanje velike Albanije skupen cilj vseh Albancev. Srbski obrambni minister Aleksandar Vulin je po izjavi Rame dejal, da je velika Albanija največja grožnja za stabilnost in mir na Balkanu. Ideje o tem, da živijo vsi Albanci v eni državi in da imajo enega predsednika, so dokaz velike Albanije, ki mora biti ustavljena na Kosovu. Direktor urada srbske vlade za Kosovo in Metohijo Marko Djurić je dejal, da je molk mednarodne skupnosti veliko bolj skrb vzbujajoč kot izjave nekaterih politikov. “Tišina ni vedno vredna zlata. Včasih je tišina povod za nadaljnje provokacije in nestabilnosti,” je dejal in dodal, da je za Srbijo Kosovo del njihove države, zaradi česar tovrstnih zahtev, kot so izjave Rame, ni mogoče pozdraviti in sprejeti.

Vodja poslanske skupine kosovske opozicijske Demokratske lige Kosova (LDK) Avdullah Hoti je prav tako kritiziral izjavo albanskega premierja. Meni, da njegova ideja o skupnem predsedniku Kosova in Albanije kaže na “pomanjkanje spoštovanja” do kosovske države, “do teženj Kosovcev po neodvisni državi, integrirani v Evropsko unijo in Nato”.

Evropska unija je glede ideje o skupnem predsedniku v odzivu opozorila, da so “izjave, ki jih je mogoče razlagati kot politično vmešavanje v sosednje države”, kontraproduktivne tako pri gradnji dobrososedskih odnosov kot tudi pri napredku držav regije na poti v EU. Kot je še dejala Catherine Ray, tiskovna predstavnica zunanjepolitične predstavnice EU-ja Federice Mogherini, je “Evropski svet izpostavil nedvoumno podporo jasni evropski perspektivi regije” in bo še naprej z državami dvostransko sodeloval na njihovi poti v EU in s ciljem boljšega sodelovanja in odnosov v regiji.

Res neverjetno “medla in zadržana” izjava tiskovne predstavnice Catherine Ray do napovedi albanskega premierja Edija Rame o Veliki Albaniji, ki destabilizira odnose v regiji in predstavlja grožnjo miru na Balkanu. Izjava je tudi kontradiktorna stališču Evropskega sveta, ki podpira jasno evropsko perspektivo regije, s ciljem boljšega sodelovanja in odnosov držav v regiji. Izjava albanskega premierja k temu zagotovo ne prispeva.