(VIDEO) Posojilo zasebnice iz Republike Srbske stranki SDS – Janša: Denar smo si posodili za potrebe volilne kampanje!

Včeraj je dodobra razburkala slovensko javnost afera povezana s stranko SDS glede financiranja stranke oziroma natančneje glede posojila, ki ga je stranka SDS najela pri 32-letni zasebnici iz Republike Srbske v višini 450 000 evrov. Afero je prvi razkril Večer, dodobra pa pretresa tudi družbena omrežja. Zakaj gre?

Stranka SDS je 19. decembra sklenila posojilno pogodbo, ki pa jo ni sklenila na kateri od bank, temveč si je 450.000 evrov sposodila pri Dijani Đuđić, 32-letnici, ki prihaja iz Prijedora v Republiki srbski. V imenu stranke SDS jo je podpisal njen predsednik Janez Janša, Đuđićeva je navedeni znesek posodila za obdobje do konca leta 2019. Prvi obrok v višini 150.000 evrov je morala nakazati že do konca lanskega leta, drugega prav tako v višini 150.000 evrov do 15. januarja letos, zadnjega pa mora nakazati najkasneje do januarja prihodnje leto. Celoten znesek posojila je obrestovan z nespremenljivo 2-odstotno letno obrestno mero, katere plačilo zapade ob vračilu glavnice. SDS in Đuđićeva sta se tudi sporazumeli, da obstaja možnost, da se lahko do izteka posojilnega razmerja dano posojilo tudi konvertira oziroma se z danim posojilom poplača nakup 44,16-odstotnega poslovnega deleža založbe Nova obzorja, ki med drugim izdaja tednika Demokracija in Škandal24. SDS je Đuđićevi hkrati dovolila, da na strankarskem lastniškem deležu v Novih obzorjih vpiše zastavno pravico v zavarovanje denarne terjatve.

Pri tem pa se različnim finančnim in pravnim strokovnjakom porajajo različna vprašanja.

Prvo vprašanje, ki se pri takem posojilu zastavlja, je, zakaj si druga največja stranka v državi zneska v višini 450.000 evrov ni sposodila pri kateri od banki oziroma na transparenten način, temveč je to storila pri 32-letni državljanki BiH.

Janez Janša je na tiskovni konferenci tudi pojasnil, da so raje vzeli kredit pri fizični osebi kot pri sporni NLB, ki je prala iranski denar. SDS pa naj bi se za kredit pri fizični osebi odločila zato, ker je zanj želela zastaviti delež v podjetju, ne pa nepremičnine, ki je končno prosta bremena hipoteke. “Mi smo ta kredit lahko najeli, ker smo decembra 2017 odplačali zadnji obrok 10-letnega kredita, ki smo ga najeli za poslovno stavbo. Deset let je stranka vsak mesec plačevala po 10 tisoč evrov obroka za stavbo, ki je približno tako velika, kot je stavba, v kateri so Socialni demokrati, ki so jo po 2. svetovni vojni ukradli slovenskemu Judu, ki je umrl v koncentracijskem taborišču. In to ni za nikogar sporno,” je dejal Janez Janša.

Drugo vprašanje, ki se poraja je, kdo je Dijana Đuđić, kako so stopili v stik z njo oziroma preko koga, od kod Đuđićevi 450.000 evrov, zakaj tako nizka obrestna mera posojila. O dvomu o verodostojnosti 32-letnice Janša odgovraja: Za to presojo so pristojni drugi. Mi nismo pristojni za vir tega denarja, a smo kljub temu preverjali stvari, ki so potrebne po zakonu – glede rezidenčnosti, davčnih dolgov … To posojilo je bilo nakazano v Ljubljani, osebi, ki ima davčno številko v Ljubljani. To ni denar, ki bi prišel z računa v Republiki Srbski. Denar smo si sposodili pri fizični osebi, ki denar posoja tudi drugim. Ne drži, da gre za davčno dolžnico, se je prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša odzval na poročanje.

Janez Janša zagotavlja, da je Slovenska demokratska stranka v stik s posojilodajalko prišla prek podjetja Nova obzorja, d. o. o., v katerem ima manjšinski delež. Izvršilni odbor SDS naj bi na eni od sej v lanskem letu sprejel sklep, da bo stranka v prihodnjih dveh letih svoj delež v omenjeni založbi postopoma in v skladu z Zakonom o financiranju političnih strank odprodala. “Pogodba je bila sklenjena pri notarju, za zakonitost te pogodbe odgovarja notariat,”je dejal predsednik SDS in dodal, da je bilo posojilo vzeto v treh deležih ravno zato, da bi bilo vse v skladu z Zakonom o financiranju političnih strank. Pogodba je bila deponirana pri vseh pristojnih institucijah, zavarovanje deleža je bilo takoj, v skladu z zakonom in v ustreznih rokih, prijavljeno Ajpesu.

Tretje vprašanje pa je ali si lahko stranka od fizične osebe posodi več kot 10 letnih povprečnih bruto plač. Če bo pristojna institucija presodila, da je bila vsota prevelika, je bomo del vrnili. Če se bo izkazalo, da smo naredili kaj narobe, bomo plačali kazen. Bili bi veseli, če bi se tako kot o posojilu razpisali o tem, kako se je kupil Večer, kako se financira Večer … Nimam nič proti, da se piše tudi o tem, je povedal predsednik SDS Janša.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je napovedal revizijo, da ugotovijo, kakšna je bila pravna narava pogodbe med SDS-om in posojilodajalko. Novico o posojilu so že komentirali tako predstavniki drugih parlamentarnih strank kot tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je napovedal revizijo poslovanja, predtem pa nameravajo s predrevizijsko poizvedbo pridobiti še dodatne informacije, saj iz javno dostopnih virov še ni mogoče natančno reči, kakšna je bila pravna narava pogodbe med SDS-om in posojilodajalko. Na osnovi tega se bodo odločili o obsegu revizije in oblikovali stališče, je še poudaril Vesel in dodal, da je, če je posojilo sklenjeno v nasprotju z 22. členom zakona o političnih strankah, zagrožena globa od 4.200 do 21.000 evrov.

Iz poslovnega registra Ajpes je razvidno, da je Đuđićeva od marca 2016 lastnica družbe Moj kafein, ki je registrirana za gostinstvo, športne in druge poslovne dejavnosti, svoj sedež pa ima na Stari cesti 20 v Spodnjih Hočah. Direktor družbe je Dejan Resanović, prav tako iz Prijedora. Po poizvedbah o omenjeni firmi, ni bilo moč dobiti nobenega konkretnega pojasnila. Družba je svoje zadnje letno poročilo Ajpesu oddala za leto 2015, torej preden je Đuđićeva sploh vstopila v lastništvo družbe. Družba je od oktobra lani v postopku izbrisa. Leta 2015 je sicer družba izkazala 231.796 evrov prihodkov od prodaje, medtem ko je dobiček znašal dobrih 50 tisočakov. Spletna stran Bizi družbo Moj kafein vodi tudi kot davčnega neplačnika. Đuđićeva je sicer delovala še v družbah ŽML in IRS tehnika, ki pa sta od lani izbrisani.

Sicer naj bi bila Dijana Duđić odvetnica, ki v Sloveniji posoja denar podjetnikom v finančnih težavah. Med avgustom in decembrom lani je Đuđićeva v Sloveniji posodila za najmanj 1,64 milijona evrov denarja. Izvor denarja, ki ga v naši državi posoja Đuđićeva, ni znan. Po podatkih iz poslovnega registra srbske entitete v BiH tam nima v lasti nobenega podjetja. Stalno bivališče ima prijavljeno v pritličnem stanovanju zgradbe v Prijedoru, kjer jo je uprava Republike srbske za geodetske in premoženjskopravne posle leta 2015 izbrala v komisijo za objavljanje javnih podatkov o nepremičninah. Drugih uradnih podatkov o njej ni mogoče najti. Iz izpiskov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da je bilo na bančnem računu Dijane Đuđić, odprtem pri Novi KBM, od konca leta 2016 do začetka leta 2017 za 1,6 milijona evrov prilivov. Gre za znesek, enak vsoti, ki jo je Đuđićeva posodila trem svojim strankam v Sloveniji. Po podatkih Siol.neta je bilo na bančnem računu Dijane Đuđić, odprtem pri Novi KBM, od konca leta 2016 do začetka leta 2017 za 1,6 milijona evrov prilivov. Gre za znesek, enak vsoti, ki jo je Đuđićeva posodila trem svojim strankam v Sloveniji. Iz tega izhaja, da je račun pri Novi KBM uporabljala izključno za denarne posle v Sloveniji. V istem obdobju je namreč opravljala gotovinske dvige v vrednosti od 30 tisoč evrov do kar 395 tisoč evrov. Za zdaj ni znano, ali so zaposleni na Novi KBM preverjali izvor denarja in tveganja, povezana s pranjem denarja, saj je šlo za nenavadno visoke gotovinske dvige.

Kaj je pri tem spornega?

Posojilo v višini 450.000 evrov, ki ga je z neznano 32-letnico sklenila največja opozicijska stranka SDS, odpira številna vprašanja. Iz elementov pogodbe naj bi bilo namreč razvidno, da Đuđićeva ekonomskega oziroma poslovnega interesa pri tem poslu očitno nima. Vprašljiva naj bi bila tudi nizka, 2-odstotna obrestna mera. Saj naj bi bila na sivem trgu obrestna mera najmanj 5 ali 6-odstotna. Posojilo naj bi bilo tudi slabo zavarovano. Ne samo s fiksno obrestno mero in s tem, da se obresti ne plačujejo sproti, temveč tudi z manjšinskim deležem založbe Nova obzorja, ki je leta 2016 ustvarila vsega dobrih 5000 evrov dobička. Poleg tega, da s posojilno pogodbo ni bila opravljena cenitev Novih obzorij, pa je po mnenju poznavalcev nenavadna tudi morebitna konverzija posojila z lastniškim deležem SDS pri Novih obzorjih, saj to pomeni, da se v primeru neplačila posojila delež SDS ne bi znašel na dražbi, temveč bi z njim razpolagala Đuđićeva.

Problem naj bi bil tudi to, da je stranka SDS posojilo sklenila pri osebi, ki prihaja iz Republike srbske, torej nekakšne davčne oaze, kjer živi in dela tudi Rok Snežič, doktor davčnih utaj in prijatelj Janeza Janše. Snežič, ki ima svetovalno podjetje v Banja Luki, je že zanikal, da bi poznal Dijano Đuđić. Snežič naj bi bil povezan tudi s projektom Nova24TV, saj je njegova žena Klavdija Snežič namreč med ustanovitelji omenjene medijske hiše.

Vprašanje, ki se postavlja v tem primeru, je torej, ali gre za fiktivno posojilo, s katerim bi se lahko na primer prikril izvor gotovine in s katerim bi se v SDS izognili plačilu davka.

Ključno vprašanje je zakaj SDS ni najela kredita pri bankah? Janša odgovarja “Ne vem, zakaj bi bilo manj sporno, če bi kredit vzeli pri NLB, ki je v hujših postopkih in prekrških, kot jih očitate tej osebi, pa še to ni res.” Na argument, da bi banka preverjala izvor denarja, je predsednik odgovoril: “Tako, kot je preverjala 1000 milijonov, ki so prišli iz Irana.”

Prav to je naslednje ključno vprašanje: zakaj se je SDS, ki je finančno zelo dobro stoječa organizacija, tudi po zakonu o financiranju političnih strank pa se lahko zadolžuje le pri bankah, sploh odločila najeti posojilo pri državljanki BiH, povezani z mednarodno mrežo za utajo davkov, ki jo preiskuje policija?

Največja opozicijska stranka SDS je torej posojilo najela pri osebi, ki je povezana z mednarodno mrežo za utajo davkov. Dozdajšnje analize v zadnjem mesecu naj bi pokazale, da je v njej izginilo najmanj 1,3 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.

Janša o posojilni pogodbi: Za njeno zakonitost odgovarja notar

Pogodba je bila sklenjena pri notarju. O njeni zakonitosti odgovarja notariat. Ne drži, da gre za osebo, ki je davčna dolžnica. Denar smo si sposodili pri fizični osebi, ki denar posoja tudi drugim.

Posojilo, ki se bo črpalo prek računa, odprtega pri ruski državni banki Sberbank, je izredno ugodno. SDS bo v dveh letih, kolikor je rok za vračilo posojila, plačevala le nespremenljivo dvoodstotno obrestno mero. Pod takimi pogoji se trenutno fizične osebe in podjetja pri slovenskih bankah praktično ne morejo zadolževati. Janša je kot zastopnik SDS v zavarovanje posojila zastavil 44-odstotni delež v podjetju Nova Obzorja, ki se ukvarja z izdajo strankarskega glasila Demokracija.

Odzivi političnih strank

Predstavniki političnih strank so posojilo, ki ga je SDS najel pri zasebnici komentirali različno, večinoma pa, tako kot predsednik DZ Milan Brglez pričakujejo, da bodo pristojni opravili svoje in zadevo raziskali. “Me pa čisto osebno zanima, kje se da dobiti tako ugodna posojila,” dodaja Brglez. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa pravi: “Pri tako mladi osebi se človek sprašuje, od kod denar taki 32-letnici, zlasti mi je pa nenavadno, zakaj iz Bosne in Hercegovine oziroma Republike Srbske,” je dejal. Kot je pojasnil, sicer tudi stranka DeSUS najema posojila. “Vendar mi to vedno najemamo pri bankah transparentno in po pravilih, ki veljajo, zato me je tole precej presenetilo,” je dejal. Dejan Židan (SD) pa ugotavlja, da se politika ukvarja z vprašanjem, kako je mogoče, da radikalno desno stranko financira mladenka iz Republike Srbske v času, ko ta stranka začenja z brezplačniki in ko celotno Slovenijo polepi z neužitnimi plakati. “Tukaj je dosti vprašanj, na katera bo treba zelo jasno odgovoriti,” je poudaril. Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec pa je poudaril, da so prav politične stranke tiste, ki so poklicane k transparentnemu in zglednemu delovanju. V konkretnem primeru SDS-a naj “pristojni organi odločijo, ali je ali ni v skladu s slovensko zakonodajo”. “Ali je etično, ali ne, ali je prav, ali ne, čeprav morda je v skladu z zakonodajo, pa morajo dotični predstavniki stranke sami pri sebi odgovoriti,” je dejal.

“Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša ne more dokazati izvora svojega lastnega premoženja, zdaj se je pa njegova lastna stranka odločila, da bo posegla še po sredstvih iz bosanske davčne oaze. Tako kot Janša ne more dokazati izvora svojega premoženja, tudi ne more dokazati, da so tovrstna posojila nekaj normalnega,” pa je prepričan Miha Kordiš. Alenke Bratušek pa je opozorila na 22. člen zakona o političnih strankah, ki omejuje višino posojila pri fizični osebi na 10 povprečnih bruto plač.

V nadaljevanju si lahko ogledate pojasnila Janeza Janše in odziv političnih strank na domnevno sporno posojilo SDS-a: