“Melania o Melaniji” – Igor Omerza o tem zakaj je “slovenski del” avtobiografije precej “prazen”?

V elektronski izdaji knjige “Melania” je presenetljivo in naravnost osupljivo, da je napisala tako malo (dobrih 5 odstotkov knjige) o 23 letih, ki jih je prebila v domovini, da je mnogo pomembnih “slovenskih” stvari izpuščenih ali nepopolnih in da v knjigi ne omenja niti enega slovenskega prijatelja, prijateljice, sošolca, sošolke, učitelja, učiteljice, profesorja, profesorice, znanca, znanke, sodelavca, sodelavke, fanta, niti v pojmovnem smislu, kaj šele z imenom in priimkom. Poleg tega ne omenja niti kraja, kjer se je rodila (Novo Mesto) in niti datuma (nedelja, 26. april 1970), kdaj se je to zgodilo!

Bralec dobi vtis, da je živela v rodni Sloveniji v nekakšnem mehurčku, v katerem se je zasebno gibala samo v okviru svoje ožje družine (stari starši, starša in sestra), čeprav tudi stare starše omeni bolj mimogrede. Edino ime, ki ga omenja v opisovanju življenja v domovini, poleg imen mame Amalije, očeta Viktorja, sestre Ines in dedka Antona po materini strani, je Stanislav Jerko, fotograf, ki jo je odkril v Ljubljani, takrat glavnem mestu komunistične Slovenije, ko ji je bilo 16 let!
Iz njene knjige tudi sledi, da je prvi in edini moški oz. ljubezen v njenem življenju Donald Trump, ki ga je spoznala, ko je že bila globoko v 28-letu starosti, na neki newyorški sobotni zabavi – septembra 1998. Npr. njena javno izpostavljena slovenska fanta Peter Butoln in Jure Zorčič v knjigi ne obstajata oz. njeno intimno življenje se, sledeč njeni knjigi, začne šele, ko spozna Trumpa.
V nedavni knjigi o sebi Melanija oz. Melania tudi popolnoma zamolči svojega polbrata Denisa Cigelnjaka, ki je nezakonski sin njenega očeta Viktorja Knavsa. Morda je razlog v tem, da ga je Viktor sprva zanikal. Zato je po rojstvu Denisa mama Marija Edith Cigelnjak – Ditka vložila tožbo za preživnino in jo tudi dobila in Viktor Knavs svojega sina Denisa tudi nikoli ni videl, preživnino pa je (sicer neredno) moral plačevati do njegovega 18. leta.

Knjigo “Melania” gotovo ni pisala sama, čeprav je navedena kot edini avtor. No, to ni toliko pomembno bolj je problematična njena vsebina. Poleg tega, da je, kot že rečeno, “slovenski del” precej “prazen”, je knjiga pravzaprav dolgočasna in propagandistična. To da je propagandistična, ni nič čudnega saj smo tik pred ameriškimi volitvami, a vseeno bi bilo dobro, da bi bila za bralce bolj zanimiva. Namreč, Melanija oz. Melania nas v knjigi naravnost utruja s superlativi o sebi in Trumpu in svoji družini, poleg tega pa tudi podrobnim ter dolgotrajnim opisovanjem tehničnih oz. luksuznih detajlov njene poroke, mnogo prostora namenja opisovanju prenove Bele hiše, izdelovanju nakita, tehničnem izdelovanju krem (tudi pravnega spora okoli tega), veliko podrobnosti izvemo o njenih oblačilih, skupnih potovanjih s Trumpom ali brez njega. Tu zaman iščemo kakšne doslej še neobjavljene ali neznane pogovore ali še neodkrita ozadja (kot npr. pri novi Woodwartovi knjigi “War/Vojna”), ampak večinoma suhoparen opis teh potovanj na način kot bi bral reklame potovalnih agencij ali opise na internetu.

Največja doslej neznana anekdota se ji je pripetila v Angliji, ko bi ji nenadni veter skoraj odnesel klobuk in ga je sunkovito z roko zadržala na glavi, kar je izzvalo neprotokolarni spontani smeh kraljice Elizabete. No, boljša anekdota, ko jo je papež vprašal, če daje Trumpu jesti “potico” in je Melania napačno razumela in odgovorila: “Da, pica”, je bila že nič kolikokrat javno objavljena (obstaja celo posnetek) in zato v knjigi “Melania” opis tega zabavnega pripetljaja ne predstavlja nobene novosti.

Melania tudi ne omenja v knjigi nobenega od številnih stric ali tet. Njena mama je imela 6 bratov in sester, oče Viktor pa dva, čeprav je najstarejši umrl že kot otrok. Tako lahko rečemo, da je imela Melania, morda ima še vedno, 8 tet in stricev. Logično je, da ni za pričakovati, da bi spregovorila o vseh, predvsem ne o Viktorjevemu mlajšemu bratu Hermanu, ker sta brata hudo skregana, kako običajno in slovensko, zaradi zapuščinskih denarnih zadev. Bolj presenetljivo je, da Melania ne namenja nobene besede teti Idi, sestri Amalije Knavs, ki skrbi za hišo Knavsovih, ki večinoma sameva, saj sta Viktor in Amalija (Amalija je letos sicer umrla) pretežno v ZDA, pri hčerki.
Melania v knjigi, kot že povedano, omenja fotografa Stanislava Jerka, ki jo je “odkril” v Ljubljani, ko ji je bilo rosnih 16-let. Njegove fotografije, to ugotavlja Melania v knjigi, so ji utrle pot na slovenske modne piste. tem je zanimivo, da je Jerko sploh edini človek poleg članov njene ožje družine, ki ga Melania v “slovenskem” delu knjige omenja z imenom in priimkom!
Drugega pomembnega fotografa Nina Mihaleka, ki jo je fotografiral, ko ji je bilo 21-let, pa v knjigi ni zaslediti. Nič, nula, nada, niente! Zato v naslovu članka objavljamo eno izmed prelepih Ninovih fotografij Melanie (takrat Melanije). Več teh fotografij in tudi zgodbo o Mihelaku in Melaniji pa lahko najdete v skupni knjigi Nina Mihaleka in Igorja Omerze “Prva dama Melania Trump – KOT JE BILA”, podnaslov “Razkritje neznanih zgodb in mladostnih fotografij”.

Zanimivo, da Melania v knjigi ne opisuje svoj “predsedniški” nastop na slovenski televiziji, ko je v začetku leta 1992, za informativno-zabavno oddajo Studio City nastopila kot manekenka v funkciji predsednice ZDA. Vsekakor je neverjetno naključje, da je Melanija Knavs še kot dokaj neznana slovenska manekenka, leta 1992, v eni od slovenskih televizijskih oddaj, v modnem spotu igrala namišljeno ameriško predsednico, potem pa je, čez mnogo let, postala prva dama ZDA!

Na spletni strani, ki jo je nenadoma Melania umaknila julija 2016, je v njeni biografiji bilo tudi zapisano, da je odšla z 18-leti delati manekensko kariero v Milano. To ne drži. Prvo pogodba za delo v tujini, in to resnično v Milanu, je Melania dobila avtomatično kot druga oz. tretje uvrščena na slovenskem tekmovanju “Look of the Year 1992”, ki se je odvijalo v Portorožu in takrat je imela (za mednarodno modno kariero) že kar krepkih 22 let! To lepotno tekmovanje opisuje na kratko v knjigi tudi Melania, a je pri tem zelo nepoštena do zmagovalke, ker zapiše, “da ko je prišla tekmovat v obmorsko mestece Portorož, nisem mogla ignorirati mrmranja, ki je obkrožalo drugo tekmovalko, da ima prave zveze … Moj instinkt je bil pravilen, ta druga je zmagala.” To spominja na Trumpovo trditev, da če ne bo zmagal, bodo volitve zgoljufane! Melania ob tem tudi ne pove imena te druge tekmovalke, ki je zmagala, no, šlo je za 18-letno in prelepo Martino Kajfež. In tudi trditev Melanie, da je bila druga ne drži, saj sta si drugo in tretje mesto delili 22-lertna Melanija in 16-letna MojcaMladenovič.

Melanija Knavs je sicer že nekaj dni po Portorožu odpotovala v Milano, kamor jo je, kot nagrado za tretje mesto, povabila milanska modna agencija R. V. R. Reclame, toda avgusta je že spet prišla domov v Ljubljano in Sevnico. Te hitre vrnitve v knjigi “Melania” ni mogoče najti. No, v tujino je dokončno odšla spomladi 1993, ko se je, tudi tega v knjigi o sebi ne opisuje, pojavila na vratih modne agencije na Naglergasse številka 25/3 v središču Dunaja in polomljeni angleščini pomembnemu modnemu agentu Wolfgangu Schwarzu dejala: “Jaz sem Melanija Knavs, prihajam iz Slovenije.” Več o tem si lahko preberete v knjigi Bojana Požarja “Melania Trump – Gola resnica”. Nasploh si v tej Požarjevi knjigi lahko preberete še številne “slovenske” vsebine, ki v knjigi “Melania” ne obstajajo, so
preprosto zamolčane!

Življenjska pot Melanie Trump, rojene v komunistični Sloveniji (takrat delu Jugoslavije) kot Melanije Knavs, pozneje zaradi promocijskih razlogov kot Melanie Knaus (po odhodu iz že samostojne in demokratične Slovenije) oz. Melanie Knauss (tekom modne kariere v ZDA), je fascinantna. Mnogo lepih deklet z “Vzhoda” je naredilo podobno “manekensko” pot, toda nobena se ni zavihtela v Belo hišo. Pot jo je geografsko vodila od rojstva v Novem Mestu, najprej do Sevnice, od tod
na srednjo šolo v Ljubljani in dalje, pri skoraj 23-letih (pozno za ta poklic), na “modni” Dunaj, v Milano in Pariz. Ko ji je 26-let jo najdemo v New Yorku in kasneje kot prvo damo v Washingtonu. Ta prispevek pišemo v času, ko živi z Donaldom Trumpom na Floridi (Mar-a-Lago), od koder se bo morda 20. januarja 2025 vrnila v Belo hišo in če bo temu tako, bo že drugič postala prva dama ZDA.
Knjiga “Melania” je seveda takoj povzročila veliko zanimanje ameriške in svetovne javnosti, no, to zanimanje je kmalu splahnelo. Melania Trump je s to knjigo tudi zamudila priložnost, da kaj več in odkrito in iskreno pove o svoji zanimivi življenjski poti (poklicni in osebni), ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Milanu, Parizu, New Yorku, Washingtonu in Mar-a-Lagu, še posebej pa o še neznanih detajlih iz njenega zakona z Donaldom Trumpom, npr. kako se je dejansko odzvala, na številne njegove izvenzakonske vragolije. Zato bi knjigo “Melania” in številne a kratkotrajne odzive nanjo pravzaprav lahko pravilno definirali, kar z naslovom komedije mojstra Williama Shakespeara, namreč “Mnogo hrupa za nič”!