Golob: Slovenija za embargo na izvoz orožja v Izrael – Voditelji EU danes o Ukrajini, Bližnjem vzhodu in migracijah

Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, pri čemer jim bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil tudi svoj načrt za zmago v vojni z Rusijo. Vrh EU ima na dnevnem redu še zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in upravljanje migracij.

Zelenski se bo danes zasedanja Evropskega sveta tretjič od začetka ruske invazije udeležil osebno in kolegom iz članic unije predstavil svoj načrt za zmago Ukrajine v vojni. Eno bistvenih prioritet načrta predstavlja vabilo Ukrajini za članstvo v Natu. Zelenski je ob sredini predstavitvi načrta v Kijevu Zahod pozval k dodatni pomoči in odpravi omejitev pri uporabi njihovega orožja za napade na rusko ozemlje.

Voditelji članic, med njimi premier Robert Golob, se bodo predvidoma posvetili predvsem vojaški in finančni podpori Kijevu. Pričakovati je, da bodo govorili tudi predlogu za posojilo Ukrajini v višini do 35 milijard evrov.

Na dnevnem redu imajo še zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu, o čemer so že v sredo razpravljali z voditelji šestih zalivskih držav. V skupni izjavi so pozvali k prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu, pa tudi k miru v Ukrajini.

Konflikta v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu med drugim pomembno vplivata na notranjo varnost v državah članicah in njihove odločitve na področju migracij, ki naj bi bile najbolj občutljiva tema zasedanja. Pričakovati je, da bodo v središču razprave prizadevanja za izboljšanje stanja na področju vračanja zavrnjenih migrantov v države izvora.

Krajšo razpravo bodo opravili še o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki pa bo služila predvsem kot priprava na neformalno zasedanje na to temo v Budimpešti 8. novembra.

Voditelji držav članic EU in zalivskih držav so na včerajšnjem prvem skupnem zasedanju v Bruslju, ki je potekal v senci zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu, pozvali k prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu. Zavzeli pa so se tudi za celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini ob upoštevanju načel ustanovne listine Združenih narodov.

Vrh je priložnost za razvoj tesnejšega partnerstva z GCC in njegovimi državami članicami, geostrateškimi partnericami v težkih geopolitičnih razmerah. Voditelji in voditeljice bodo razpravljali o skupnih izzivih, gospodarskem sodelovanju, energiji, trajnosti in povezljivosti.… pic.twitter.com/LtYiywiFoR

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 16, 2024

Voditelji članic EU, med njimi premier Robert Golob, in šesterice članic Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) so v danes sprejeti skupni izjavi pozvali k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki vključuje predlog za končanje vojne v Gazi v treh fazah.

“Pozivamo k celovitemu izvajanju resolucije VS ZN 2735, vključno s takojšnjo, popolno in celovito prekinitvijo ognja,” piše v izjavi.

Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman bin Jasim al Tani je sicer pojasnil, da v pogajanjih med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, v katerih posreduje njegova država, že približno tri oziroma štiri tedne ni bilo nobenih pogovorov. “Vrtimo se v krogu, na obeh straneh je tišina” je povedal na novinarski konferenci po vrhu.

Voditelji so se poleg tega zavzeli za izpustitev talcev, ki jih je Hamas zajel med vdorom v Izrael pred enim letom, ter izmenjavo palestinskih zapornikov. Prav tako je treba po njihovem mnenju zagotoviti takojšnjo in neovirano razdelitev humanitarne pomoči civilistom v palestinski enklavi.

Poudarili so zavezanost uresničitvi pravice Palestincev do samoodločbe v okviru rešitve dveh držav, pri čemer bi Izrael in Palestina sobivala v miru v okviru meja iz leta 1967.

Vrh EU-GCC je obenem izrazil zaskrbljenost zaradi nedavne nevarne zaostritve razmer v Libanonu, ki je po Tanijevih besedah še otežila pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi.

Voditelji EU in zalivskih držav so pozvali k okrepitvi mednarodnih in regionalnih naporov za dobavo humanitarne pomoči Libanonu, pa tudi k takojšnji prekinitvi ognja v spopadih med izraelsko vojsko in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah.

Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob: Smo med aktivnimi podporniki tako embarga na izvoz orožja, kot tudi, da se v okviru pridružitvenega sporazuma odpre vprašanje človekovih pravic. Rešitev dveh držav je edina politična rešitev za prihodnost Palestinskega vprašanja.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 16, 2024

Kot je poudaril Golob, embargo na izvoz orožja v Izrael sam po sebi ni rešitev za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu. Je pa eden od ukrepov, o katerih potekajo razprave na evropski ravni, pa tudi v Združenih narodih.

Po mnenju Slovenije je treba sprejeti vse ukrepe, ki bi pripeljali do zaustavitve vojnih razmer in vojaških napadov Izraela tako na Libanon, kot tudi na Gazo. Tako bo podprla vse ukrepe mednarodne skupnosti, namenjene umiritvi razmer, je povedal premier.

“Ne samo to, smo med aktivnimi podporniki oziroma promotorji embarga za izvoz orožja,” je še dejal. Prav tako si Slovenija aktivno prizadeva za to, da se v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom odpre vprašanje spoštovanja človekovih pravic. Pobudnici tega sta bili sicer Španija in Irska.

Premier je obenem izraelske oblasti pozval k ustavitvi napadov na mirovno misijo Združenih narodov v Libanonu (Unifil), v katerih je bilo pretekli teden ranjenih več pripadnikov misije. Glede morebitnega umika Unifila je medtem poudaril, da misijo na območju zelo potrebujejo.

 

“Pozivamo tudi k zadržanosti, umiritvi napetosti in preprečitvi razširitve konflikta na širšo regijo,” so še zapisali. Poudarili so potrebo po izvajanju resolucije VS ZN 1701. Ta med drugim poziva k popolni prekinitvi sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom ter umiku izraelskih sil iz Libanona. Hkrati na jugu države predvideva prisotnost zgolj libanonske vojske in mirovne misije ZN Unifil.

Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je bilo v ospredju današnjega vrha voditeljev članic EU ter Bahrajna, Katarja, Kuvajta, Omana, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ki sestavljajo GCC.

V okviru razprave o geopolitičnih razmerah so govorili še o ruski agresiji na Ukrajino. V skupni izjavi so v skladu z več resolucijami Generalne skupščine ZN pozvali k čimprejšnjemu celovitemu, pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini v skladu z načeli ustanovne listine ZN.

Spomnili so, da ena od teh resolucij zahteva tudi takojšnji, popolni in brezpogojni umik ruske vojske z ukrajinskega ozemlja. “Ponovno potrjujemo zavezanost suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja, vključno s teritorialnimi vodami,” so zapisali.

Po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella danes dogovorjena izjava predstavlja “pomemben mejnik” v odnosih in nov okvir za okrepitev sodelovanja. Pri tem je izpostavil trgovino in naložbe, energetiko, boj proti podnebnim spremembam, regionalno varnost ter stike med ljudmi.

Naslednje vrhunsko zasedanje EU-GCC bo potekalo leta 2026 v Rijadu v Savdski Arabiji.