Levičar: Do referenduma o projektu Jek 2 bi moral biti objavljen tudi scenarij zagotavljanja električne energije samo iz obnovljivih virov (OVE)
Do referenduma o projektu Jek 2 bi moral biti objavljen tudi scenarij zagotavljanja električne energije samo iz obnovljivih virov (OVE), da bi ljudje vedeli, kaj je alternativa zavrnitvi scenarija jedrske in OVE, je danes dejal državni sekretar za jedrski program Danijel Levičar. Meni, da je smiselno ohraniti obe možnosti do leta 2028.
Če bodo volivci na posvetovalnem referendumu o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) obkrožili “proti”, bomo z mize dali enega od dveh scenarijev, ki jih predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Pristojno ministrstvo je dalo nalogo, da se pripravi tudi alternativni scenarij, torej uporaba samo OVE, je na okrogli mizi na konferenci Energetika 2024, ki jo je pripravila medijska hiša Delo, danes v Ljubljani povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Levičar.
“Ta scenarij bi moral biti že pripravljen in upam, da ga bodo v kratkem tudi objavili, zato da bodo državljani vedeli, kaj je alternativa,” je dejal.
Če pa bodo volivci obkrožili “da”, bosta vsaj do leta 2028 na mizi oba scenarija, je dodal.
Direktor sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja Elesa Aleksander Mervar je v luči izračuna stroškov morebitne nove jedrske elektrarne opozoril, da bo treba v primeru npr. 1100-megavatnega (MW) reaktorja zagotoviti še za 500 do 600 (MW) sistemske rezerve, predvidoma s plinskimi elektrarnami, prestaviti sedem daljnovodov ter zgraditi novo stikališče in razdelilno transformatorsko postajo.
Mervar sicer ni proti jedrski energiji, je dejal, ni pa “ne pristaš tistih, ki so nerealni optimisti glede OVE, ne tistih, ki mislijo, da bo elektrika iz Jeka 2 skoraj zastonj”. Meni, da je referendumsko vprašanje nerodno; ljudi bi po njegovem mnenju morali vprašati, ali so za uporabo jedrske energije za proizvodnjo elektrike tudi o koncu obratovanja obstoječe nuklearke. Je za to, da se da Genu mandat za nadaljevanje projekta, da pa se razišče tudi možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev (SMR).
Generalni direktor družbe Gen energija, ki je investitor v Jek 2, Dejan Paravan je povedal, da sta v izračunih, ki so jih predstavili, prestavitev daljnovodov in gradnja novega stikališča že zajeta. Gradnja sistemske rezerve pa je vključena v studijo priključitve in je niso dodajali v ceno investicije, med drugim ker se ti viri prodajajo na trgu sistemskih storitev in imajo tudi ustrezne prihodke.
Finančna konstrukcija sicer še ni zaprta. Večja bo vključitev države, nižja bo cena financiranja, je dejal Levičar. Paravan je povedal, da so naklonjeni morebitnemu soinvestitorstvu.
Model financiranja bo močno vplival na ceno elektrike iz morebitnega Jeka 2, sta poudarila tako Paravan kot ekonomist Jože P. Damijan, ki je ločeno predstavil analize in dva modela investitorstva. Ena možnost je, da Gen energija zagotovi 10 odstotkov potrebnih sredstev, ostalo država z zadolžitvijo. Ta model je bolj podvržen razmeram na trgu in bi bila potrebna t.i. pogodba za razliko. Drugi model pa predvideva, da bi 10 odstotkov zagotovil investitor, po 25 odstotkov druga država, Hrvaška, in zasebni investitorji, ostalo država z zadolžitvijo. Pri tem pa bi se zasebni investitorji odpovedali donosu, imeli pa bi zajamčeno ceno električne energije.
Levičar morebitnega sodelovanja Hrvaške ni izključil. Povedal je, da so se pa s sosedo dogovorili, da pred referendumom pogovorov o tem ne bo. Projekt bo zaradi svoje velikosti regijski, med drugim tudi z vidika zagotavljanja kadra, je dejal Paravan, Levičar pa je izpostavil tudi pomen vključitve slovenskih podjetij v dobaviteljske verige; menil je, da bi moralo vsaj 40 odstotkov investicijske vrednosti ostati v Sloveniji.
Glede morebitne uporabe SMR je član uprave Gen-I Sandi Kavalič poudaril, da velikost Jeka 2 oz. njegova finančna konstrukcija ne bi smela zapirati možnosti uvedbe SMR, sploh pri uporabi na obstoječih energetskih lokacijah. Uporabo teh na sedanjih termolokacijah načrtujejo med drugim na Poljskem. V ZDA jih načrtujejo tudi posamezna podjetja, denimo Google za svoje podatkovne centre, je dejal Guillaume Parent iz zavarovalne in svetovalne družbe Diot-Siaci.
Parent je na vprašanje o stroških zelenega prehoda dejal, da bi bili stroški neukrepanja zaradi posledic podnebnih sprememb ali onesnaženega zraka višji. Zeleni prehod pa ne pomeni nižjih cen, je poudaril Mervar in dodal, da so stroškovne cene novih proizvodnih obratov višje. “(Zeleni) preobrat bo porinil strokovne cene v nebo,” je dejal.
Investicije bodo potrebne tudi v OVE, so poudarili razpravljalci. Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je povedal, da bodo v postopku umeščanja v prostor predvidoma spomladi v javno razgrnitev načrti za tri hidroelektrarne na srednji Savi, ki bi jih lahko začeli graditi po letu 2030. Tudi glede OVE pa bi bilo treba spremeniti miselnost, je dejal in spomnil na nasprotovanje vetrnim elektrarnam. Vsaka tehnologija ima vpliv na okolje, ampak če bomo želeli kot družbe živeti v določenem standardu, bo treba zgraditi nove vire, je poudaril.