Vseslovenska energetska konferenca: Energetska prihodnost in pot v nizkoogljično družbo

Strokovnjaki s področja energetike so se danes v Ljubljani zbrali na dvodnevni konferenci, na kateri razpravljajo o aktualnih razmerah v panogi ter problematiki zelenega prehoda. Pojem brezogljična družba se zlorablja, je že uvodoma dejal predsednik Energetske zbornice Slovenije Aleksander Mervar, kot največji izziv pa izpostavil kadre.

Mervar, tudi direktor Elesa, je na vprašanje, ali je mogoč zeleni prehod v nizkoogljično družbo zgolj z obnovljivimi viri energije, odgovoril, da takšnega scenarija ni. “Pojem brezogljična družba se zlorablja, brezogljične družbe ni,” je dejal in dodal, da trenutno ni države na svetu, kjer bi elektroenergetski sistem temeljil zgolj na obnovljivih virih energije.

Za Slovenijo se mu zdi smiseln scenarij kombinacija drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) in obnovljivih virov energije. “Jedrska energija rabi najmanj ogljikovega dioksida za proizvodnjo elektrike, pa to ni reklama za Jek 2,” je dejal Mervar.

Ob tem je izpostavil še eno dejstvo – več kot je obnovljivih virov energije, več investicij je potrebnih. S tem pa trčimo na problematiko pomanjkanja kadrov, s čimer se je strinjal Boris Sučič z Inštituta Jožef Stefan. “Potrebne bodo velike investicije v električno distribucijsko in prenosno omrežje, pri tem pa niso glavni problem finančni viri, pač pa kadri,” je dejal.

Sučič je predstavil predlog posodobitve celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki določa cilje, politike in ukrepe na področju razogljičenja in energetske učinkovitosti. Med drugim je ključno povečanje izvedljivosti ukrepov iz veljavnega načrta, sprejetega leta 2020, pa tudi energetska in snovna učinkovitost ter opuščanje fosilnih virov, je dejal.

Posodobljeni načrt bo bolj ambiciozen. Medtem ko je zdaj v njem zapisan cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 20 odstotkov, naj bi se v posodobljenem načrtu ta delež zvišal na 37 odstotkov. Do leta 2033 naj bi se dodatno povečal na 55 odstotkov, k čemur bo po Sučičevih izračunih pomembno prispevalo zaprtje Termoelektrarne Šoštanj, ki danes k celotnim izpustom prispeva eno petino.

Predsednik Slovenskega združenja za energetiko Alojz Poredoš je izpostavil pomen učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri energetskem prehodu Slovenije. Ko govorimo o učinkoviti rabi, mislimo tako na energetsko kot tudi stroškovno učinkovitost, je dejal in menil: “Torej ne moremo izvajati ukrepov, ki so stroškovno neupravičeni.”

Ob tem je opozoril, da moramo biti pozorni na učinkovito rabo energije v celotni verigi energetske oskrbe, čemur smo doslej posvečali premalo pozornosti. “Zagotoviti moramo energetsko učinkovitost tako pri proizvodnji kot tudi pri distribuciji in transportu ter pri končni rabi,” je dejal. Že pri proizvodnji energije se je denimo zavrže kar dve tretjini, je ponazoril. Izgube nastajajo tudi pri transportu in distribuciji energije, medtem ko se pri končni rabi energije kažejo kar dobri rezultati.

Poredoš je pogledal tudi na projekt Jek 2, kjer je delež izgubljene energije pri proizvodnji elektrike ocenil na 62 odstotkov. “Zagovarjam alternativo – če bi namesto enega velikega bloka postavili nekaj malih modularnih jedrskih reaktorjev, bi bili izkoristki bistveno višji,” je dejal in dodal, da bi te reaktorje seveda morali postaviti tam, kjer bi lahko to toploto izrabili.

Medtem ko veljavni NEPN določa cilj doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2030, naj bi se v posodobljenem načrtu ta delež zvišal na vsaj 33 odstotkov. Poredoš je ob tem spomnil, da ima vsak obnovljivi vir energije svoje prednosti in slabosti.

Miha Dominko z Inštituta za ekonomske raziskave je ovrednotil učinke ukrepov iz NEPN. “Načeloma vidimo pozitivne učinke na bruto domači proizvod do leta 2030,” je povedal. Pozitiven učinek vidi tudi na bruto investicije, zaradi večje energetske učinkovitosti naj bi se povečala konkurenčnost, posledično bi to imelo pozitiven učinek na cene. Plače naj bi ostale na podobni ravni kot zdaj, negativen učinek pa zaradi manj davčnih prihodkov vidi na proračun.

Dominko je opozoril še na izzive merjenja makroekonomskih učinkov zelenega prehoda. Prehod v nizkoogljično družbo na eni strani ponuja številne priložnosti, denimo nove tehnologije, a tudi nevarnosti, je dejal. Med slednjimi je izpostavil izgubo delovnih mest v tradicionalnih panogah, stroške zelenega prehoda ter povečanje neenakosti. “Zeleni prehod ne sme ogroziti konkurenčnosti Slovenije in tudi ne poglobiti družbene neenakosti,” je pozval.

Konferenca, na kateri so se slovenska strokovna združenja in najbolj uveljavljeni slovenski energetiki združili prvič po osamosvojitvi Slovenije, poteka v organizaciji Slovenskega združenja za energetiko in Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED. “Pospešena elektrifikacija življenjskega okolja vsakega posameznika odpira nove dileme in zahteve, zato tudi organizacija konference,” je uvodoma pojasnil predsednik združenja CIGRE – CIRED Marko Hrast. Celovit vpogled v panogo bodo slušatelji v dveh dneh dobili ob poslušanju okoli 70 prispevkov

.