Ob razglasitvi Nobelove nagrade za mir svarila pred uporabo jedrskega orožja

Naša dolžnost je, da prihodnje generacije zaščitimo pred grozotami jedrske vojne, je v odzivu na današnjo razglasitev Nobelove nagrade za mir dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k odpravi jedrskega orožja, Japonska pa je pozdravila podelitev nagrade organizaciji Nihon Hidankyo.

“Nad človeštvom še vedno visi strah Hirošime in Nagasakija. Zato je delo organizacije Nihon Hidankyo neprecenljivo. Nobelova nagrada za mir je močno sporočilo. Naša dolžnost je, da se spominjamo. Še večja dolžnost pa je, da naslednje generacije zaščitimo pred grozotami jedrske vojne,” je na omrežju X zapisala von der Leyen.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem pozval k odpravi jedrskega orožja. “Preživeli v Hirošimi in Nagasakiju, znani tudi kot hibakushi, so nesebične priče grozljivih žrtev jedrskega orožja. Čas je, da svetovni voditelji postanejo tako jasnovidni kot hibakushi in vidijo jedrsko orožje za takšno, kot je: smrtonosna naprava, ki ne zagotavlja nobene varnosti,” je opozoril.

ZN ponosno stojijo ob strani hibakushem, ki so navdih za “naša skupna prizadevanja za izgradnjo sveta brez jedrskega orožja”, je še dodal.

Japonski premier Shigeru Ishiba je letošnjo podelitev nagrade označil za izjemno pomembno. “Dejstvo, da je bila Nobelova nagrada za mir podeljena tej organizaciji, ki si že vrsto let prizadeva za odpravo jedrskega orožja, je izjemno pomembno,” je dejal na novinarski konferenci v Tokiu.

Župan mesta Hiroshima Kazumi Matsui, ki ga je leta 1945 opustošila ameriška atomska bomba, je jedrsko orožje označil za “absolutno zlo”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Hibakushi (tisti, ki so preživeli napada z atomsko bombo v Hiroshimi in Nagasakiju) se hitro starajo in vedno manj je ljudi, ki lahko pričajo o nesmiselnosti posedovanja jedrskega orožja. Ljudje prihodnjih generacij morajo vedeti, da to, kar se je zgodilo, ni le tragedija Hiroshime in Nagasakija, temveč tragedija, ki zadeva celotno človeštvo in se ne sme ponoviti,” je dodal.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je razglasitev nagrade označila za dobro novico. Zlasti v časih, ko agresivne sile grozijo z uporabo jedrskega orožja, je še toliko bolj pomembno, da ves svet jasno pove, da mir pomeni, da se to orožje ne sme nikoli več uporabiti, je dodala.

Odzvala se je tudi mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja (Ican) s sedežem v Ženevi, ki je leta 2017 prejela Nobelovo nagrado za mir za prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja.

Namestnik direktorja Ican Daniel Hogsta je prepričan, da do podelitve nagrade ne bi moglo priti ob boljšem času. “Na splošno velja, da je nevarnost uporabe jedrskega orožja zdaj tako velika ali morda celo večja kot kdaj koli prej,” je dejal za tiskovno agencijo Reuters.

Opozoril je, da je po svetu preveč apatije. “In kar nam je pokazala organizacija Nihon Hidankyo je, da je treba ljudi in politične voditelje motivirati za ukrepanje,” je še dodal.

Norveški Nobelov odbor je danes sporočil, da bo Nobelovo nagrado za mir letos prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki med drugim zastopa preživele žrtve jedrskih napadov v Hirošimi in Nagasakiju. Nagrado bo prejela za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in vztrajanje, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti.

Sopredsednik organizacije Nihon Hidankyo Toshiyuki Mimaki je izrazil presenečenje nad prejetjem nagrade in opozoril, da je misel, da jedrsko orožje prinaša mir, zmotna. Prav tako je opozoril, da je položaj otrok v Gazi podoben položaju otrok na Japonskem ob koncu druge svetovne vojne.