(VIDEO) Kako konflikt na Bližnjem vzhodu vidijo: Tanja Fajon, Vasilka Sancin, Primož Šterbenc, Matjaž Nemec in Kristina Božič?

Razmere na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo, nekateri celo govorijo, da je vojna širših razsežnosti neizogibna, je na današnjem omizju o konfliktu na Bližnjem vzhodu povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Tako ministrica kot sogovorniki so ocenili, da smo še vedno daleč od prekinitve ognja v Gazi. Prav tako so obsodili širitev konflikta v regiji.

“Dialog in politične rešitve morajo zamenjati orožje,” je v luči konflikta na Bližnjem vzhodu dejala Fajon. Prepričana je, da se je arabski svet danes pripravljen pogovarjati tako o priznanju Izraela kot iskanju rešitve dveh držav, a da smo kljub temu še vedno daleč od prekinitve ognja v Gazi.

Vljudno vabljeni, da se nam danes ob 17. uri pridružite na pogovornem omizju ali nas spremljate v živo preko prenosa na Facebooku.🎥

Na povabilo @MatjaNemec bomo govorili o konfliktu na Bližnjem vzhodu.

Priložnost bo za vprašanja! pic.twitter.com/0vjrGhlEV7

— Tanja Fajon (@tfajon) October 4, 2024

“Nisem optimistična glede razmer na Bližnjem vzhodu. Nekateri govorijo, da je vojna širših razsežnosti v regiji pravzaprav neizogibna. Čutim izjemen nemir v arabskem delu sveta, ki pa se na nek način, kar je mogoče spodbudna novica, povezuje v iskanju rešitve,” je še dodala na omizju o konfliktu na Bližnjem vzhodu, ki ga je pripravil evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D).

Predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin je medtem povedala, da so bili tudi Palestinci ena od žrtev druge svetovne vojne, saj jim doslej še ni bila uresničena pravica do samoodločbe. “To je od ustanovitve Združenih narodov ena največjih krivic,” je poudarila.

Meni, da se celotna mednarodna skupnost zaveda pomena institucij, kot so ZN. “Vendar mislim, da bo treba bistveno bolj prisluhniti zahtevam prebivalstva, ne samo s strani politikov, ki vodijo male države, ampak predvsem v velesilah. Te se morajo zavedati, da razvoj dogodkov, ki smo mu zdaj priča, ne vodi v stanje, ki bo komurkoli v korist,” je dodala.

Prav tako je spomnila, da je Izrael pred dnevi generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa razglasil za persono non grata in mu prepovedal vstop v državo. “Ta politika nedovoljevanja predstavnikom ZN na ozemlje Izraela ni nič novega,” je še ocenila.

“Cilj Izraela je osvajanje ozemelj, vode in pa hegemonija na Bližnjem vzhodu oziroma nevtralizacija vseh držav, ki bi lahko bile ovira dominaciji Izraela v regiji,” pa je ocenil predavatelj na fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc.

Meni, da je Iran s svojimi zavezniki ostal edina resna ovira popolni izraelski hegemoniji v regiji. Pri tem je opozoril, da Iran in Izrael nista enako močna. “Iran je vojaško precej nemočna, šibka sila, je pod sankcijami, ima zelo zastarelo letalstvo. Tisto, s čimer lahko zastrašuje Izrael, je ravno Hezbolah. Izrael se tega zaveda, zato ni naključje, da je konflikt od 7. oktobra izkoristil za to, da stopnjuje pritisk na Hezbolah,” je dodal.

Dogodki od 7. oktobra lani po njegovem mnenju niso nobeno presenečenje, ker je “v sam DNK političnega sionizma zapisano etnično čiščenje”. “Pomemben del političnega sionizma je namreč zavajanje in Izrael nenehno zavaja mednarodno javnost, predvsem v smislu, da je ves čas v igri diskurz, da si želi mir, zagotoviti svojo varnost in da je obkrožen s sovražnim okoljem,” je pojasnil.

Izrael je tudi s kršitvijo mednarodnega prava v tako veliki meri predrugačil Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem, da Šterbenc ni prepričan, da je rešitev dveh držav sploh še mogoča.

Novinarka in pravnica Kristina Božič je medtem opozorila, da je mir v Gazi v zadnjih letih za Palestince pomenil krajo ozemlja s strani nezakonitih izraelskih naseljencev in sistematično nasilje nad okupiranim prebivalstvom. “Mir v Palestini ima v resnici zelo grenak priokus. To ne pomeni, da si Palestinci ne želijo miru, ampak niso pripravljeni za ceno miru žrtvovati dostojanstva, človečnosti in svobode,” je še dodala.