Čeprav se stol Boruta Sajovica še ni dobro ohladil, že vroč spor na odprti sceni v poslanski skupini Svoboda – Miroslav Gregorič novo vodjo poslanske skupine označil za predstavnico “jedrskega lobija”

Namesto razprave o  projektu drugega bloka jedrske elektrarne Krško je lahko javnost včeraj v državnem zboru  spremljal spor med poslancem Gibanja Svoboda. Miroslava Gregoriča je namreč močno razburilo, ker se  seje ni udeležil minister za okolje Bojan Kumer.  Gregorič je uvodoma predlagal, da se seja prestavi za en teden, saj da ne morejo o največjem energetskem objektu in tudi največji investiciji govoriti brez ministra Bojan Kumra, pristojnega za energetiko. Kako lahko razpravljamo o največjem energetskem projektu brez ministra. Aj je odstavljen. A smo ga mi odstavili,” je bil razburjen Gregorič.

Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič  zato ostro  napadel poslansko kolegico in vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Natašo Avšič Bogovič, zakaj ni prisotnega ministra in da so na seji sami lobisti za jedrsko elektrarno. Ta pa mu je odgovorila, da naj pove, kateri so ti lobisti. Gregorič ji je odgovoril, da je prva prav ona, Nataša Bogovič. Ta je nato sejo zapustila in šla poklicat ministra Bojana Kumra, da bi se dogovorili. “Dali ste pa besedo vsem zagovornikom jedrskega lobija” je spor pogrel Gregorič.  Kdo so ti ljudje, ker jih sama poskušam že kar nekaj časa identificirat pa ih ne znam,”. je zanimalo predsednico odbora Natašo Bogovič, ki je hkrati tudi nova vodja poslanke skupine. “No za začetek  i začel z vašim imenom: Nataša Bogovič,” je bil  jasen Gregorič.

Predsednica odbora je po prekinitvi seji in pogovoru z ministrom Bojanom Kumrom pojasnila, da se je vlada odločila, da  njena stališča zagovarja državni sekretar Daniel Levičar.

Že na začetku seje o referendumu za JEK2 “ravs” med svobodnjaki https://t.co/CrSGrpl2FY via @Nova24TV

— Antonija Volčini (@Muhabc1) October 2, 2024

Pristojni odbor DZ je v nadaljevanju  z večino koalicije in opozicije potrdil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka nuklearke (Jek 2), ki predvideva, da bo glasovanje 24. novembra. O predlogu, da se datum zamakne, niso odločali, glavna dilema je bila, ali navedba “izvedba projekta” pomeni tudi gradnjo Jeka 2.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je predlog odloka sprejel z 12 glasovi za in glasovoma Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) in Miroslava Gregoriča (Svoboda) proti. Poleg njiju je o predlogu odloka izmed vseh članov odbora razpravljala le še predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda).

“Molk SDS, NSi, Svobode in SD, ko se pogovarjamo o teh stvareh, je srhljiv,” je dejal Tašner Vatovec in dodal, da je bil takšen molk v času prejšnje največje zgrešene investicije v državi, Teša 6.

Kot je dejala Avšič Bogovič, lahko po poslovniku odbor v tej fazi razpravlja le o točkah predlaganega odloka, ki določata datuma za začetek rokov za opravila (14. oktober) in za izvedbo glasovanja (24. november). Tašner Vatovec in Gregorič sta predlagala, da bi se izvedba referenduma prestavila za šest ali 12 mesecev, a odbor o tem ni odločal.

Kritična sta bila do predlaganega referendumskega vprašanja – “Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?” – ki da je nejasno in sugestivno.

Sama razumeta, da navedba “izvedba projekta” pomeni celoten proces od začetka načrtovanja do obratovanja elektrarne. “Dajemo bianco ček investitorju, ki je brez denarja in ki niti ne ve, kdo bo lastnik elektrarne,” je dejal Gregorič. Tašner Vatovec je med drugim glede stabilnosti oskrbe dejal, da nihče ne more predvideti, kaj se bo v prihodnjih letih dogajalo z dobavo jedrskega goriva in cenami zanj.

Medtem pa sta predsednica odbora in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar interpretirala, da ta navedba ne pomeni tudi odločitve o izgradnji Jeka 2. Avšič Bogovič navedbo razume kot mandat investitorju in posameznim ministrstvom za nadaljevanje priprave projekta. Levičar je dejal, da referendum “ni nikakršna bianco menica za sam projekt”, da pa investitor in vladni organi potrebujejo mandat za pripravo na končno investitorjevo odločitev, ki naj bi bila sprejeta do leta 2028.

Različno razumejo tudi navedbo “z ostalimi nizkoogljični viri” iz referendumskega vprašanja. Tašner Vatovec je opozoril, da so ti v novem energetskem zakonu opredeljeni kot jedrska energija, vodik, sintetični plini in odvečna toplota. Levičar pa je dejal, da je opredelitev v zakonu napačna in da po mednarodno priznani definiciji med te vire sodijo tudi obnovljivi viri energije (OVE), medtem ko vodik in sintetični plini sploh niso opredeljeni kot vir. Navedba v drugem delu referendumskega vprašanja po Levičarjevi interpretaciji pomeni male modularne jedrske reaktorje in OVE.