V 101. letu starosti je umrl zadnji jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar

V 101. letu starosti je v rojstnem kraju Preko na otoku Ugljan danes umrl nekdanji jugoslovanski in hrvaški diplomat Budimir Lončar, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Zadarski spletni portal Arena je navedel, da naj bi Lončarja mrtvega našli v morju. Lončarjevo smrt je na Facebooku potrdil tudi zgodovinar Tvrtko Jakovina, navaja Hina.

Lončar je bil diplomat, veleposlanik in zadnji jugoslovanski zunanji minister, zatem pa posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Butrosa Butrosa- Galija za Gibanje neuvrščenih ter svetovalec dveh hrvaških predsednikov, Stjepana Mesića in Iva Josipovića.

Budimir Lončar ( rojen 1. april 1924 – 1. september 2024) je bil jugoslovanski in hrvaški funkcionar in diplomat, najbolj znan po tem, da je bil od leta 1987 do 1991 minister za zunanje zadeve Jugoslavije . Lončar je bil tudi veleposlanik Jugoslavije v Indoneziji , Nemčiji in Združene države Amerike . Leta 1984 je bil imenovan za namestnika ministra za zunanje zadeve Jugoslavije, leta 1987 pa za ministra za zunanje zadeve. To funkcijo je opravljal do razpada Jugoslavije leta 1991.

Od leta 1993 do 1995 je opravljal funkcijo posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN pri Gibanju neuvrščenih .  Bil je svetovalec v različnih nevladnih organizacijah , kot so Fundacija Appeal of Conscience , Svetovni svet verskih in duhovnih voditeljev v New Yorku in Center za humanitarni dialog v Ženevi . Kasneje je bil svetovalec hrvaških predsednikov Stjepana Mesića in Iva Josipovića .

Družina, mladi in izobraževanje
Predniki Lončarjev so se na otok Ugljan prvotno priselili iz Like .  Budimirjev oče Ive in mati Ivana, rojena leta 1884, sta bila doma z otoka Ugljana.  Imela sta 10 otrok, od katerih jih je 5 preživelo zgodnje otroštvo, eden od njih je bil najmlajši Budimir.  Poleg Budimirja so ostali štirje njegova najstarejša sestra Anastazija (rojena 1906) ter bratje Šime, Stanko in Ante (Tonći).Budimirjev oče je bil ladjar in je trgoval s celinskim mestom Zadar , ki je bil takrat pod italijanskim nadzorom .  Mesto Zadar s svojimi elegantnimi zgradbami, sladoledarnami in bonboni Perugina je pustilo močan vtis na mladega Budimirja, ki ga je opisal kot svojo prvo urbano izkušnjo. Njegova mati Ivana je bila predana katoličanka , dva njegova strica pa sta bila rimskokatoliška duhovnika .  Pod vplivom svojega očeta se je Budimir preselil v Zagreb , da bi končal srednjo gimnazijo .Njegov razrednik in profesor fizike je bil Bogdan Ogrizović, ki ga je spodbudil, da se je pridružil jugoslovanskim partizanom.

Med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji je prišlo do razdelitve države in Lončarjevo območje je bilo vključeno v Gubernijo Dalmacijo Kraljevine Italije . Lončar se je junija 1942 pridružil jugoslovanskim partizanom , kjer je bil aktiven kot član Zveze komunistične mladine Jugoslavije . Pod mentorstvom Jureta Kaštelana Lončarja je urejal revijo Omladinska iskra . Dvakrat je bil ranjen, prvič leta 1943 na otoku Ugljan in leta 1944 na Dugem otoku .

Zgodnja kariera
Maja 1950 je bil Lončar povabljen za konzula in svetovalca na misiji Jugoslavije pri Združenih narodih , kjer je ostal do leta 1956Po napotitvi na misijo v New Yorku se je vrnil v Beograd na mesto šefa analitike in Politično načrtovanje na Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve , kjer je ostal do leta 1964.

Po upokojitvi Lončar je 1. aprila 2024 dopolnil 100 let.  Le pet mesecev pozneje je Lončar umrl v rojstnem kraju Preko na otoku Ugljanu.