“Ženski šport naj ostane ženski!” – V polemiko okoli alžirske boksarke Imane Khelif vstopil še psihoanalitik Roman Vodeb, ki bi “une geje, transi, trans ženske, ne moške” poslal na para olimpijske igre
Letošnje olimpijske igre v Parizu bodo prav gotovo vsaj toliko, kot po nekonvencionalni otvoritvi, rezultatih športnikov zapisane v zgodovino po ostri polemiki okoli olimpijske nastopa Alžirke Imane Khelif.
Tako je recimo0 Irska boksarka Amy Broadhurst v polemiki okoli olimpijske nastopa Alžirke Imane Khelif postavila na stran boksarke, ki jo je pred dvema letoma premagala za naslov svetovne prvakinje.
“Dejstvo, da je doslej devet boksark premagalo Khelif, mi pove vse,” je bila v luči javne polemike jasna Irka. OGLAS Zdaj si lahko tudi vi privoščite e-kolo: Ne spreglejte subvencije! “Veliko ljudi mi je te dni poslalo sporočila o Imane Khelif. Sama ne verjamem, da je storila kar koli z namenom, da bi goljufala. Tako se je rodila in to ni v njenih rokah. Dejstvo, da jo je doslej v njeni karieri premagalo devet boksark, mi pove vse,” je po poročanju časnika Irish Post na omrežju X zapisala Broadhurst, ki je se je z Alžirko pomerila v finalnem dvoboju SP v Istanbulu maja 2022 in jo premagala.
“Ženski šport naj ostane ženski šport, uni geji, transi, trans ženske, ne moški pa naj se na paraolimpijskih igrah spopadajo med sabo. Ali pa na tistih gejevskih olimpijskih igrah..,” pa pravi psihoanalitik Roman Vodeb, ki je poleg publicističnega dela tudi nekdanji športnik in trener.
Ženski šport naj ostane ženski! pic.twitter.com/EvJOhKhu0x
— Roman Vodeb (@RomanVodeb) August 6, 2024
Morda niste vedeli, vendar je Vodeb od gimnazije naprej vseskozi aktiven športnik s številnimi medaljami. Leta 1983 se je vpisal na Fakulteto za telesno kulturo (šport). V mladinskih kategorijah je na jugoslovanskih prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolventa profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu Partizan Trbovlje, kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.[2] Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) Tino Trugar tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čimer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na Fakulteti za šport je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih.
Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na Institutum Studiorum Humanitatis (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) ni zaključil, ker mu doktorske naloge Šport skozi psihoanalizo na ISH niso pustili zagovarjati
Poleg tega je Vodeb v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter bloge je napisal tudi pet odmevnih knjig: Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999), ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti Šport skozi psihoanalizo (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) Subjekt v ideologiji (športa) (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje Interpretacija športa (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je O spolu (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) (2011). Prvi spol (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na Slovenskem knjižnem sejmu in privabil protestnike.