(V ŽIVO) Washington: Izjava Roberta Goloba pred pričetkom zasedanja Severnoatlantskega sveta
Premier Robert Golob, ki se v Washingtonu udeležuje vrha zveze Nato, je v torek na sprejemu za slovenske in ameriške predstavnike na veleposlaništvu izpostavil pomen deljenja skupnih ciljev, kot sta blaginja in demokracija, pri čemer pa da velikost in moč države nista pomembni.
Rokovanje z ameriškim predsednikom @JoeBiden in generalnim sekretarjem zveze Nato @jensstoltenberg ter skupinska fotografija za vodje delegacij držav članic zveze Nato. #NATOSummit #1NATO75years #NATO pic.twitter.com/JBgCOTbYQM
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 10, 2024
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob na zasedanju Severnoatlantskega sveta. Zbrane sta nagovorila generalni sekretar zveze #NATO @jensstoltenberg in predsednik 🇺🇸 ZDA @JoeBiden.
Zasedanja se udeležujeta tudi ministrica Tanja Fajon in minister Marjan Šarec. @tfajon @MZEZ_RS @MO_RS pic.twitter.com/PdAKBpgPEW
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 10, 2024
“Danes ne praznujemo le obletnice zavezništva, temveč prijateljstvo med obema narodoma,” je dejal premier v nagovoru. Prepričan je, da je lahko Slovenija ponosna, ker je že drugič nestalna članica Varnostnega sveta ZN, kar se je zgodilo tudi s podporo ZDA.
“Velikost in moč države nista pomembni. Pomembno je, da si delimo skupen cilj, to sta blaginja in demokracija za cel svet,” je poudaril.
Golob je spomnil na dolgo pot Slovenije od samostojnosti do danes, ko praznuje 20 let članstva v zvezi Nato. Med drugim je izpostavil uspehe države na gospodarskem področju in se zahvalil vsem, ki v ZDA ohranjajo slovensko kulturo in identiteto, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
V Washingtonu se je v torek začel vrh zveze Nato, ki se ga iz Slovenije udeležuje delegacija pod vodstvom Goloba, v njej pa sta tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec.
V torek zvečer je sledil še sprejem na veleposlaništvu za predstavnike slovenske in ameriške gospodarske, politične in kulturne skupnosti v ZDA, ki ga je gostil slovenski veleposlanik Iztok Mirošič.
Opozoril je, da je preteklo že preveč let, odkar je premier Slovenije obiskal prostore veleposlaništva. Pozdravil je obiskovalce iz Clevelanda in drugih delov ZDA ter omenil, da se je premier Golob že v torek na kratko srečal s podpredsednico ZDA Kamalo Harris.
View this post on Instagram
Večino medijev doma je danes sicer zaposlovala novica o napaki pri zapisu pod sliko Roberta Goloba, kjer so so Gabrovo napačno podpisali, kot Golobovo nekdanjo ženo Jano Nemec Golob.
Pred pričetkom zasedanja Severnoatlantskega sveta bo premier 🇸🇮 dr. Robert Golob medijem podal krajšo izjavo, ki jo lahko predvidoma ob 17. uri📺spremljate v neposrednem prenosu ➡️
//www.nato.int/cps/en/natohq/events_67375.htm#NATOSummit #1NATO75years #NATO pic.twitter.com/2TETeO8cLo— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 10, 2024
Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh zveze Nato v Washingtonu zagotovil, da bo Slovenija prispevala svoj delež za obrambo Ukrajine, vendar pa o številkah oziroma zneskih ni mogel govoriti, ker še niso razdeljeni. Izrazil je tudi prepričanje, da bo na vrhu zavezništva dosežen premik naprej.
Premier 🇸🇮 dr. Golob: Danes ne praznujemo le obletnice zavezništva, temveč 🤝prijateljstvo med obema državama, med 🇸🇮 Slovenijo in 🇺🇸 ZDA. Slovenija je že drugič v svoji mladi zgodovini nestalna članica Varnostnega sveta #OZN, tudi ob podpori 🇺🇸 ZDA. pic.twitter.com/eCZvsO0T6k
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 10, 2024
“Nobenega dvoma ni, da je Ukrajina na poti v Nato. Nenazadnje ta proces traja že več kot desetletje. Vprašanje ni ali, vprašanje je kdaj. Razumem, da trenutek še ni napočil, pa vendar – dajmo se pripravljati, kot da bo to mogoče že jutri,” je premier dejal v odgovor na novinarsko vprašanje o tem, koliko bo Slovenija prispevala za obrambo Ukrajine in ali podpira njen vstop v zvezo Nato.
“Kar je pomembno, je to, da se v tem vmesnem obdobju vsi zavedamo svojih obveznosti, prispevamo h krepitvi svojega vojaškega proračuna, svoje obrambne sposobnosti in solidarno prispevamo za Ukrajino skupaj z ostalimi članicami. Številke še niso posebej razdeljene po državah. Mi bomo solidarno prispevali svoj delež,” je zagotovil Golob.
Pred tem je izrazil prepričanje, da bo na vrhu Nata, ki poteka ob 75. obletnici ustanovitve severnoatlantskega zavezništva, dosežen premik naprej. Ne le glede vlaganj v obrambo in pri zagotovilu Ukrajini, da ji bo Nato stal ob strani. “Verjamem, da bo premik tudi v tem, da se Nato začne obnašati bolj kot politična vojaška organizacija in na tem področju izvajati naslednje korake, ali na evro-atlantiku ali indo-pacifiku,” je dejal premier.
Ob tem je pohvalil ameriške organizatorje vrha in dejal, da so že več kot izpolnili pričakovanja gostov iz Evrope.
Golob je pred današnjim začetkom zasedanja Severnoatlantskega sveta opravil bilateralno srečanje s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, v četrtek ob zadnjem dnevu vrha pa se bo srečal tudi s predsednikom Turčije Recepom Tayyipom Erdoganom.
Iz premierjevega kabineta so sporočili, da sta s Stubbom govorila o krepitvi vojaške industrije in sodelovanja neposredno med obema vladama ter obrambnima ministrstvoma. Je pa Golob na srečanju poudaril, da je ključna naloga zveze Nato ohranjanje miru.
Današnji del vrha se bo končal zvečer v Beli hiši, kjer predsednik ZDA Joe Biden in prva dama Jill Biden prirejata večerjo za voditelje delegacij 31 drugih članic zveze Nato ter partnerskih držav iz indijsko-pacifiške regije – Japonske, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Koreje, ki so dobili povabilo na vrh.
Povabljena je tudi Ukrajina – v četrtek bosta potekali zasedanji članic zveze Nato z Ukrajino, ki jo zastopa predsednik Volodimir Zelenski, ter posebej še z indo-pacifiškimi partnerji.
Glavna tema vrha je nadaljevanje pomoči Ukrajini v času vojne z Rusijo, pri čemer si generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg želi, da bi države formalizirale najmanj 40 milijard evrov letne pomoči Ukrajini, dokler bo to potrebno.
Ukrajini naj bi začeli ponujati tudi most do članstva v zavezništvu, posebno vprašanje vrha pa je tudi povečanje obrambnih izdatkov držav članic na najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta cilj doslej izpolnjuje 23 držav. Slovenije ni med njimi, ampak naj bi se jim pridružila do leta 2030.