“Hötzlovo poročilo” ali “državni udar” na pravosodnem ministrstvu? – Dogajanje povezano z revizijskim poročilom o nakupu sodne stavbe na Litijski postaja pravi politični triler

Dogajanje v zvezi z afero sodna stavba na Litijski bi lahko postalo dobra  iztočnica  za kriminalni roman ali pa podlag za film. Seveda bi zadevo lahko opisal le takšen mojster, kot je ameriški pisatelj in avtor uspešnic John Grisham. V slovenščino so recimo prevedeni številni Grishamovi romani, med drugim Varuhi pravice, Nevihta na otoku Camino, Velika prevara, Žvižgači, Otok Camino, Siva gora in Na robu zakona. Je pa tudi avtor romanov Firma, Pelikanovo poročilo, Klient, Mojster za dež, Kralj poravnav, Pogajalec, Pobegla porota in Božič s Krankovimi (Leto brez božiča), ki so znani tudi kot filmske uspešnice.

Če že niste prebrali knjig pa vsaj poznate zgodbo filmske uspešnice Pelikanovo poročilo, ki se vsake toliko časa odvrti na televizijah Dve sodnici vrhovnega sodišča sta bili umorjeni. Študentka prava svoja sumničenja in raziskavo o smrti sodnic zapiše v poročilo, ki sproži vrsto pretresov  Za razliko od zgodbe  filmske uspešnice Pelikanovo poročilo, kjer  je vsaj “motiv za umor” nakup stavbe na Litijski jasen- to je denar. Tako kot pri  filmu gre tudi v zgodbi o nakupu sodne stavbe na Litijski za področje pravosodja.

Spomnimo nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, ki jo je afera stala položaja pravosodne ministrice, pravi da gre v revizijskem poročilu za zaroto akterjev, “dobro organizirane družbe”, ki je najprej izvedla “umor” – nakup stavbe, potem pa v revizijskem poročilu dobesedno preiskovala samo sebe in se oprala krivde ter prst usmerila v nekdanjo ministrico za pravosodje,   finančnega ministra in predsednika vlade, torej v sam politični vrh države.

Nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je zaradi dogajanja v zvezi z nakupom na Litijski februarja ponudila odstop, je za  medije pojasnila, da se bo na vse očitke iz revizije sistematično odzvala, ko se bo z njim seznanila. Poročila namreč ni niti prejela niti bila v zvezi z njim kontaktirana, čeprav je bila oseba v postopku revidiranja. Zahtevala ga je od ministrice Katič in od revizorke, ki pa je po navedbah Švarc Pipan to zahtevo zavrnila s pojasnilom, da Švarc Pipan ni več zaposlena na ministrstvu. »Gre za absurd,« je poudarila.

Švarc Pipan je še pojasnila, da je notranjo revizijo nakupa zahtevala januarja, pri čemer ji je zdaj že nekdanji generalni sekretar Uroš Gojkovič zatrjeval, da ta že poteka. Izkazalo se je, da to ne drži in da na ministrstvu niso pripravili dokumentacije, na podlagi katere bi lahko revizijo odredila. Navedla je, da je zahtevala razpis za zunanjo revizijo, a zaradi izteka mandata ta ni bila odrejena, po njenih informacijah pa je tudi novo vodstvo ministrstva ni odredilo.

»Okvir, ki ga poskuša postaviti ta dobro organizirana družba, ki je na ministrstvo pripeljala tudi dotično revizorko, je, da smo krivi mi, ki smo zagotovili sredstva, ne tisti, ki so nas, odločevalce, zavedli s prevaro, prirejeno in ponarejeno dokumentacijo, vključno z dokazano ponarejeno energetsko izkaznico,« je še zapisala v odzivu. »To je bistvo – vsa dokumentacija projekta, ki so jo pripravili na sekretariatu pod vodstvom Gojkoviča, je prirejena,« je poudarila. Meni še, da gre za preusmerjanje pozornosti tistih, ki so uradno osumljeni in jih Nacionalni preiskovalni urad v tej zadevi tudi preiskuje.

Kakšno sprenevedanje in zavajanje;
-seveda so odgovorni tisti, ki so posel izpeljali in ga plačali z našim denarjem,
-če pa so bili pri tem zavedeni in prevarani, toliko huje – ker so torej neodgovorni in nesposobni za tako odgovorne funkcije.
In zato bi tudi morali odgovarjati! pic.twitter.com/Qv4J6T6nAu

— Monika Gregorcic (@mgregorcic) June 26, 2024

Podobno kot Švarc Pipanova tudi na finančnem ministrstvu pravijoi, da se jim zdi neobičajno tudi to, da je “poročilo pripravila oseba, za katero je bil v javnosti izpostavljen dvom o konfliktu interesa”. Podobno so izpostavili tudi v premierjevem kabinetu: “Neobičajno se nam zdi, da se za verodostojno ugotavljanje dejstev smatra in tolmači osnutek poročila, ki ni dostopen javnosti, in ga je pripravila oseba, ki je po informacijah z ministrstva za pravosodje spremljala in bila sproti seznanjena s postopkom nakupa in ni z ničemer reagirala, da bi pravočasno zavarovala javni interes.”

S tem mislijo na vodjo službe za notranjo revizijo na ministrstvu za pravosodje Suzana Hötzl, ki je pod revizijsko poročilo tudi podpisana in ki je na pravosodno ministrstvo s finančne uprave (Furs) prišla skupaj z zdaj že nekdanjim generalnim sekretarjem ministrstva za pravosodje Urošem Gojkovičem (SD) in s Simonom Starčkom. Slednji naj bi bil  blizu SDS in je prav tako operativno sodeloval pri poslu Litijska. Prav njiju je Švarc Pipan omenjala kot ključna akterja nakupa sodne stavbe.

Aktualna pravosodna ministrica Andreja Katič  je sinoči na ugotovitev voditeljice Odmevov, da je  Katičeva tudi podpredsednica SD-ja. “Spraševali smo se, za kaj pravzaprav v tej koaliciji in vladi gre. Ko je bilo vprašanje Dominike Švarc Pipan, se je vaša stranka skorajda potopila, tako jo je prizadela ta afera. Zdaj pa se nam nekako zdi, da vendarle tudi s tem revizijskim poročilom SD vrača udarec Gibanju Svoboda. Da gre pravzaprav za notranji konflikt dveh najmočnejših strank v koaliciji”.

“Gospo revizorko sem prvič srečala, ko sem prišla na ministrstvo za pravosodje. Tako da ne bi sodila, ali je bila kakor koli blizu krogom SD-ja. Nekateri ji bolj očitajo, da je blizu katerim drugim krogom,” je v odgovoru dejala Andreja Katič.

Vprašanja so novinarji več medijev včeraj  naslovili tudi na Suzano Hötzl, vodjo službe za notranjo revizijo na pravosodnem ministrstvu, ki je pod revizijsko poročilo tudi podpisana. Zanimivo je, da je medijem in novinarjem  odgovarjala prek službe za odnose z javnosti ministrstva za pravosodje, in poudarila, da je trenutno na letnem dopustu in da ji “delodajalec s takšnimi vprašanji krši pravice iz delovnega razmerja.”

Zapisala pa je, da je v celoti stoji za zapisanim v revizijskem poročilu in vse očitke zavrača. Na vprašanje o njenem morebitnem konfliktu interesov odgovarja, da ga ni in da je v poročilu pojasnjeno tudi, zakaj ne. Dodaja pa tudi, da je nekdanjo ministrico “na kolegijih o nepravilnostih opozarjala.” Poročilo na bi bilo sicer v nekaj dneh tudi javno objavljeno.

O tem, zakaj Dominiki Švarc Pipan, ministru Boštjančiču in premierju Golobu ni dala možnosti, da se odzovejo na njene ugotovitve, pa je odgovorila, da po pravilniku, ki ureja delovanje službe za notranjo revizijo, omenjeni trije niso upravičeni.

“Po pravilniku se osnutek revizijskega poročila posreduje odgovorni osebi revidiranega področja in morebitnim nosilcem priporočil, ki nanj podajo pisne pripombe, mnenja in morebitna dodatna pojasnila. V pripravo odziva lahko odgovorna oseba revidiranega področja vključi tudi zaposlene, ki delujejo na izpostavljenih delih revidiranega področja oziroma so povezani s predmetom revizije. Odgovorna oseba revidiranega področja je v skladu z določili drugega člena pravilnika generalni sekretar, generalni direktor direktorata, direktor oziroma vodja organizacijske enote, ki so neposredno podrejene ministru, generalni direktor zavoda v okviru uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, direktor uprave za probacijo, vodja enote v okviru uprave za probacijo in direktor študijskega centra za narodno spravo. Glede na navedeno do osnutka poročila torej niso bili upravičeni niti tedanja ministrica, minister za finance ali predsednik vlade,” je za  portal N1 pojasnila Hötzl.

Pravosodna ministrica Andreja Katič pa je sinoči v Odmevih na vprašanje voditeljice Rosvite Pesek  ali bi revizorka morala poslati svoje ugotovitve v mnenje, v odziv premierju in finančnemu ministru ali ne, dejala:

Kaj vi mislite? Revizijsko poročilo se piše tako, da napišeš neki osnutek poročila in potem povabiš vse tiste, ki si jih omenjal v poročilu, da razjasnijo, da kar koli pojasnijo. Na tebi je potem, ali boš to upošteval ali ne, ampak mislim, da jim moraš dati možnost. Ona ni upoštevala niti tega, da bi dala možnost vsem sodelavcem, ki so zaposleni na ministrstvu za pravosodje, da bi se o tem izrekli. Rok je bil do konca 14. junija. Sama sem dobila poročilo že 14. junija na mizo. Sodelavke so mi povedale, da jim ni uspelo, čeprav je bil takšen dogovor, poslati svojih pripomb na osnutek poročila. Zato tega ga še ne jemljem kot končno poročilo in želim, da mi revizorka to pojasni. Ker pa je na dopustu, bom spoštovala njeno pravico do zasebnosti. Kljub temu pa sem naročila – ker smo že dobili zahtevke tudi vaših kolegov –, da sodelavke, ki urejajo oziroma vodijo postopke glede informacij javnega značaja, poročilo pogledajo in ga opremijo tako, da bo v čim krajšem mogočem času tudi dostopno javnosti. Pravzaprav pa mislim, da ga vse novinarske hiše že imate.