Kako pa so se na veliko finalno soočanje na nacionalki odzvala družbena omrežja & analitiki? – TOPNEWS.si

Kako pa so se na veliko finalno soočanje na nacionalki odzvala družbena omrežja & analitiki?

7. junija 2024
Kako pa so se na veliko finalno soočanje na nacionalki odzvala družbena omrežja & analitiki?

Nosilke in nosilci vseh enajstih list, ki kandidirajo na tokratnih evropskih volitvah, so danes svoja stališča predstavili v velikem televizijskem soočenju na Radioteleviziji Slovenija. Razlike med njimi so se med drugim pokazale predvsem glede pomoči Ukrajini z orožjem in pri pogledih na pomen zelenega prehoda.

Soočenja so se udeležili Irena Joveva (Gibanje Svoboda), Romana Tomc (SDS), Vladimir Prebilič (Vesna), Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država), Peter Gregorčič (SLS), Matej Tonin (NSi), Nataša Sukič (Levica), Klemen Grošelj (Zeleni), Matjaž Nemec (SD), Zoran Stevanović (Resni.ca) in Violeta Tomić (Nič od tega).

Med drugim so odgovarjali na vprašanja o varovanju meja EU na eni in prostem prehodu meja na drugi strani. Nosilci list so se strinjali, da v EU ne sme biti notranjih meja, zunanja meja pa mora biti zaprta. Gregorčič meni, da nadzor na notranjih mejah pomeni propad ene temeljnih vrednot EU. Nadzor na mejah z Avstrijo vidi tudi kot poraz slovenske zunanje politike. Tudi Tomc je dejala, da je nadzor na nek način nezaupnica sosednji državi, torej Sloveniji, da sama ne uspe preprečiti vdora nezakonitih migracij.

Grošelj meni, da se je treba dogovoriti o skupnem in enotnem varovanju zunanjih meja ter da to ne sme biti prepuščeno posameznim državam članicam. Prebilič je dodal, da notranjih mej ne potrebujemo, moramo pa zagotoviti neprepustnost zunanjih meja. Ob tem ga čudi komunikacija Slovenije do Hrvaške, ki nadzora ne opravlja kot bi bilo treba. Tonin pa je dejal, da države ponovno uvajajo nadzor zaradi neustreznega obvladovanja migracij, ko bodo ti problemi rešeni, pa bodo tudi meje odprte. Stevanović meni, da je treba na zeleni meji kombinirati nadzor policije in vojske, ne pa zapirati cestnih prehodov.

Joveva je dejala, da mora biti uvajanje nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep ter poudarila, da so kakršnekoli zlorabe nedopustne. Nemec se je strinjal, da je treba okrepiti zunanje meje, se ukvarjati s pregonom tihotapstva in iskati razloge, zakaj migranti prihajajo. Lipušček ob tem meni, da mora EU vlagati v druge države, da se ljudje iz njih ne bi množično izseljevali.

Tomić je dejala, da smo v EU vstopili zaradi občutka varnosti, solidarnosti ter prostega pretoka ljudi in kapitala, a je od tega ostal le prost pretok kapitala. “Treba je paziti, kdo in kako vstopa, a je treba poskrbeti tudi za človekove pravice prebivalcev in migrantov,” je prepričana. Za to se je zavzela tudi Sukič.

Ko gre za zagotavljanje miru v regiji ob vojni v Ukrajini, sta se Lipušček in Tomić zavzela za takojšen zaključek spopadov in začetek poganjaj. Sukič in Stevanović ob prenehanju pošiljanja orožja v Ukrajino EU vidita kot mirovno posrednico, ki bi lahko pripomogla k temu, da bi se strani usedli za pogajalsko mizo.

Na drugi strani so Joveva, Tomc, Grošelj, Prebilič, Gregorčič in Nemec ob tem poleg pogajanj opozorili še na nujnost solidarnosti in pomoči Ukrajini, tudi v orožju. Tonin meni, da vojno lahko konča le Rusija, so pa tudi po njegovem mnenju pogovori nujni.

Tudi na tokratnem soočenju se niso mogli izogniti vprašanjem o zelenem prehodu in odzivanju na podnebne spremembe. Vsi so ocenili, da je jedrska energija zelena, pri čemer so nekateri menili, da jo je kot tako treba šteti pogojno ali v času prehoda.

 

Tomc, Tonin in Gregorčič so se zavzeli za več vlaganj v inovacije in razvoj, Tomc tudi za olajšave na tem področju, Tonin in Gregorčič pa nasprotujeta tudi prepovedim in birokratskim oviram. Gregorčič je ob tem izpostavil omejitev prodaje novih avtomobilov na bencin in dizel leta 2035.

Sukič, Nemec in Grošelj so med možnimi viri financiranja zelenega prehoda med drugim izpostavili obdavčenje dobičkov multinacionalk, Prebilič pa dodatno obdavčitev najbogatejših. Grošelj bi v financiranje pritegnil še zasebni kapital, ki bi v tem videl poslovno priložnost, Sukič bi subvencije letalskim prevoznikom preusmerila v železnice.

Lipušček in Tomić pa menita, da je treba v varovanje okolja preusmeriti denar, ki ga Evropa porablja za orožje.Nemec je večkrat izpostavil nujnost po socialno pravičnem prehodu, Joveva pa je opozorila, da je zeleni prehod več kot so so le izpusti CO2. Pomembno je, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo in v novem mandatu bo treba k iskanju rešitev pristopiti na konstruktiven način, je navedla.

Stevanović pa meni, da se je zelena politika izkazala kot škodljiva, kot politika, ki uniči kmetijstvo in gospodarstvo.

Za več Evrope so se zavzeli denimo Nemec, Prebilič, Tonin in Gregorčič, da je sodelovanje pomembno, sta ocenili tudi Sukič in Tomić. Lipušček meni, da smo že prenesli del suverenosti na EU in moramo biti previdni, kaj bomo še prenesli. Stevanović pa meni, da “več EU take kot je, pomeni manj Evrope”.

Pri vprašanju o sodelovanju v evropskem parlamentu je Tomc zagovornica povezovanja EPP z evropskimi konzervativci. “Ljudje so povedali, da si ne želijo progresivne, zelene, socialistične politike, ampak bolj inovativne politike, ki pazi na okolje in hkrati na gospodarstvo,” je menila.

Joveva pa je na drugi strani dejala, da so tisti, ki so na napačni strani zgodovine, tudi na napačni strani prihodnosti. “Meja za sodelovanje je pri skrajnostih. Če nekdo odreka temeljne pravice in svoboščine, z njim težko sodeluješ,” je dodala.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.