“Tina ima daljše” -. Zakaj se je sinoči na POP TV-ju nekaterim “prikazovala” Tina Gaber, ki naj bi se “skrivala” v Ireni Jovevi? – TOPNEWS.si

“Tina ima daljše” -. Zakaj se je sinoči na POP TV-ju nekaterim “prikazovala” Tina Gaber, ki naj bi se “skrivala” v Ireni Jovevi?

4. junija 2024
“Tina ima daljše” -. Zakaj se je sinoči na POP TV-ju nekaterim “prikazovala” Tina Gaber, ki naj bi se “skrivala” v Ireni Jovevi?

Super predvolilni večer bi lahko rekli za ponedeljkov večer. Na Pop TV-ju se je soočilo devet nosilcev list za devet stolčkov v evropskem parlamentu. Soočenje je vodila paradna voditeljica Petra Krčmar. Tanja Starič pa je  Uro pred tem pa je na nacionalki soočila podpornike in nasprotnike preferenčnega glasu na volitvah poslancev v DZ-ju. A politični analitiki in vojažerji so čakali na glavno soočanje na komercialni televiziji.

Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV so, poroča 24ur.com podrobno analizirali tudi v Dejstvih. “Verodostojnost izjav devetih kandidatov za evropske poslance, ki jih je soočila voditeljica Petra Kerčmar, sta z nami v živo preverjala strokovna sodelavca – docent na Fakulteti za družbene vede doc. dr. Jure Požgan in magistrica razvojnih študij Lara Bandi. Oba pravita, da morajo biti izjave kandidatov za evroposlance točne in preverljive. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance, govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki”.

V stilu “gledam jo, v njej vidim tebe” pa se je sinoči naglavnem soočanju nekaterim prikazovala Tina Gaber, ki so je prepoznali v nosilki liste Svobode Ireni Jovevi.

 

Sicer pa se je na sinočnjem soočanju na POP TV-ju razprava dotaknila tudi najbolj vroče teme priznanja Plestine in Janševega referenduma. Kot poroča portal 24ur.com je opozicija očitala Golobovi vladi, da je naredil  strateško napako, medtem ko so predstavniki koalicije Janši očitali mu j” napad na suverenost države”. “Sedaj imajo približno en mesec časa, da razmislijo, kaj bo to usodno dejanje pomenilo,” je dejala  Romana Tomc. Nosilka liste Levice Sukičeva pa ji je odvrnila, da si je SDS s to potezo privoščil “mednarodni škandal in sramoto”.

V SD bi si po besedah Nemca to težavo želeli že zdavnaj rešiti. “Smo kritični znotraj koalicije, predvsem Levica in SD do ravnanja kabineta predsednika vlade, kajti to priznanje bi lahko že zdavnaj pospešil.”

Tonin je bil sicer prepričan, da bo priznanje šlo v “luft”, ker ne bo imelo nobenega učinka za ljudi v Gazi. “Je pa to super ključna točka za politiziranje, za razdvajanje Slovencev,” je bil kritičen. A Joveva je bila jasna: “Ne gre za noben manever.” Kot je pripomnil Stevanović, medtem ko se tukaj “prepirajo, kdo bo koga, levi in desni, ljudje tam umirajo”.

Levi ali desni pa tudi o tem, kdo ima pravi odgovor na pereče teme, kot denimo zeleni prehod in migracije in z vizijo katerih bo Evropska unija na pravem vlaku?

“V kolikor se zgodi, da bo desna stran še bolj zavila na desno, potem bomo imeli več vojne, ne bomo imeli nobenega zelenega in sploh ne pravičnega zelenega prehoda,” je dejal Prebilič. Gregorčič pa je omenil, da je ta “politična tržna niša, ki jo išče tudi Prebilič, ki zagovarja zeleni prehod, natanko tista, zaradi katere je Evropa zašla”.

Tonin je izrazil prepričanje, da se je v Evropi vedno pokazalo, da so “desnosredinske vlade operativne, natančne in stvari premikajo naprej, medtem ko druga stran veliko govori, rezultatov pa ni”.Nemca skrbi predvsem povezovanje normalne desnice z ekstremno desnico. “Ko govorimo o Madžarski, ki ne razume, kaj pomeni vladavina prava in želi evropska sredstva, temu se je treba zoperstaviti.”

Pa bodo mednarodno pomembne teme, o katerih se odloča tudi v Bruslju, sploh prevladale pri glasovanju? Ali bodo razmere na domačem parketu bolj vplivale na to, koga pošljemo na evropskega?

“Vsi se spomnimo, kaj smo doživljali Slovenke in Slovenci pod zadnjo vlado Janeza Janše in želim, da se o tem pogovarjamo tudi na evropski ravni. Ne gre za imena, za ali proti Janši ali za ali proti Golobu, gre se za svobodo,” je poudarila Joveva. A Tomčeva ji je odgovorila: “Vi ste sejali zlo in danes žanjete marsikaj od tega, to, kar delate, je popolnoma obratno od tistega, kar govorite. Govorite lepo, delate grdo.”

Tudi Gregorčič je dejal, da se samo preusmerja fokus volivcev od tistih težav, ki tarejo to državo. “Tarejo pa zaradi tega, ker ta koalicija, ki ji pripada tudi gospa Joveva, za državljane in državljanke ni storila ničesar.”

“Spet se pogovarjamo o tem, kdo je za Janšo, kdo za Goloba. Nepomembna pa so vprašanja, kot sta zeleni prehod in tehnološki razvoj, kjer zaostajamo za Kitajsko,” je dodal Grošelj.

Nič man vroče ni bilo na nacionalki. Zagovorniki in nasprotniki uvedbe preferenčnega glasu na volitvah poslancev v DZ so pred posvetovalnim referendumom, ki bo 9. junija, na Televiziji Slovenija soočili argumente. Zagovorniki so izpostavljali večji vpliv volivcev na izbiro poslancev, nasprotniki pa so opozorili na to, da še ni jasno, na kakšen način bi preferenčni glas uredili.

Na nedeljskem posvetovalnem referendumu bodo volivci odgovarjali tudi na vprašanje, ali so za uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Svoje poglede na to so drevi na nacionalni televiziji soočili predstavniki političnih strank, ki so se odločile vstopiti v kampanjo.

Na strani zagovornikov uvedbe preferenčnega glasu na volitvah v DZ so sodelovali Maša Kociper (Gibanje Svoboda), Andreja Katič (SD), Luka Mesec (Levica), Klemen Belhar (Vesna), Bogomil Knavs (Zeleni Slovenije) in Jasmin Feratović (Pirati).

V imenu nasprotnikov so sodelovali Andrej Kosi (SDS), Jožef Horvat (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope pa je dejal, da volivcem prepuščajo, naj se o tem vprašanju odločijo sami.

Zagovorniki so med svojimi argumenti najbolj poudarili možnost odločilnega vpliva volivcev na izbiro kandidata, ki jih bo zastopal v parlamentu. Proti so očitno tisti, ki se bojijo volivcev, je menila Kociper. Po njenih besedah uvedba preferenčnega glasu krepi demokracijo. S tem bi naredili korak k bolj neposredni demokraciji, je ob tem ocenil tudi Belhar.

Mesec je poudaril, da mora volivec v urejeni demokraciji imeti možnost ne le, da izbere stranko, kateri da svoj glas, ampak tudi človeka, ki ga bo zastopal v DZ. Katič se je ob tem zavzela še, da naj veljajo enake možnosti tako za moške kot ženske.

Knavs je sedanji volilni sistema primerjal z gostilničarjem, ki goste vabi v gostilno, nato pa ji ne ponudi izbire z jedilnega liste, ampak jim da, kar sam želi. Feratović je zatrdil, da Pirati podpirajo vsak predlog, ki širi vpliv in moč volivcev. Zavzel se je tudi za uvedbo t. i. rezervnega glasu, da torej v primeru, če prvi izbiri volivca ne uspe preboj v DZ, obvelja njegova druga izbira in glasovi ne “gredo v nič”.

Po mnenju Kosija pa bi uvedba preferenčnega glasu onemogočila izvolitev kandidatom iz manjših volilnih krajev. Sicer všečno zastavljeno referendumsko vprašanje tako po njegovih besedah prinaša zgolj ukinjanje okrajev.

Izmed nasprotnikov tokratnega posvetovalnega referenduma so medtem Horvat, Jurišič in Bogovič poudarili, da uvedbi preferenčnega glasu načeloma ne nasprotujejo, opozorili pa so na sočasno ureditev vprašanja volilnih enot in okrajev.

Horvat se je ob tem zavzel za odpravo volilnih okrajev in večje število volilnih enot, v NSi jih predlagajo 18. Bogovič se je medtem zavzel za kombiniran sistem, v katerem bi polovico parlamenta izvolili s preferenčnimi glasovi, polovico pa po sedanjem sistemu volilnih okrajev. Po besedah Jurišiča pa bi v njegovi stranki podprli uvedbo preferenčnega glasu, a zgolj s sočasno širšo spremembo volilnega sistema, ki očitno potrebuje popravke.

Belhar in Mesec sta tako nasprotnikom očitala, da so “za, ampak”. “Tako zelo ste načeloma za, da ste proti. Tega ne morem razumeti,” je dejal Belhar. Volivce je pozval, naj, če preferenčni glas podpirajo, glasujejo za, ne glede na to, za katero stranko sicer volijo.

Na vseh straneh je bilo namreč slišati različne poglede na to, ali naj bo preferenčni glas obvezen ali ne, relativen ali absoluten in na to, koliko volilnih enot bi imeli, od ene, ki jo predlagajo Pirati, do 22, ki jih predlagajo Zeleni Slovenije, v razpravi je bilo sicer slišati celo izračune o 44. Bi pa morale biti te približno enako velike.

A je bilo obenem na strani zagovornikov večkrat slišati, da tokrat volivce sprašujejo po načelni podpori glede preferenčnega glasu. Če jo dobijo, bo naloga politike, da se uskladi o rešitvi, ki bo dobila potrebno podporo v parlamentu. Kociper je sicer dejala, da je zakonski predlog pripravljen, a gre za osnovo za pogovore. Po njenih besedah se je v preteklosti namreč izkazalo, da bi še največ podpore dobil neobvezni preferenčni glas ob obstoječem številu volilnih enot in ukinitvijo okrajev, tako, ko bi začeli število volilnih enot spreminjati pa da “nastanejo težave”.

Kosi pa meni, da bi pri majhnem številu volilnih enot volivec težko izbiral med množico kandidatov. Boji se tudi, da nekdo, ki se bo šele želel uveljaviti v politiki, za to ne bo dobil priložnosti, bomo pa dobili “parlament vplivnežev”.

Kosi in Bogovič se bojita tudi, da bi pri tem sistemu podeželje potegnilo kratko, sta pa Katič in Horvat poudarila pomen internih postopkov strank, saj da imajo lokalni odbori v njunih strankah pri kandidaturi veliko težo. Bogovič, ki je bil večkrat v Evropski parlament izvoljen s preferenčnimi glasovi, je sicer pozval, naj volivci v nedeljo sistem znova stestirajo.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.