“Ukrajinske sile že uporabljajo ameriško orožje za napade na Rusijo” – Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov potem , ko je Washington v četrtek Kijevu odobril uporabo ameriškega orožja za napade v Rusiji
Članice zveze Nato morajo Ukrajini še naprej zagotavljati vojaško pomoč v vrednosti 40 milijard evrov na leto, je danes po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Pragi pozval generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Pozdravil je odločitev nekaterih držav za vsaj delno odpravo omejitev glede uporabe orožja, dobavljenega Ukrajini.
“Odkar je Rusija leta 2022 sprožila invazijo, so zaveznice Ukrajini dobavile za približno 40 milijard evrov vojaške pomoči na leto. Pomoč moramo ohraniti vsaj na takšni ravni, dokler bo treba,” je povedal Stoltenberg.
NATO will give Ukraine more air defense systems – Stoltenberg.
“Countries that do not have air defense systems have instead promised financial support.
NATO considers Ukraine’s strikes on military targets deep in the Russian Federation to be legal.
The Czech Republic purchased… pic.twitter.com/4qbflSof78
— Kvist.P 🇩🇰🇺🇦 (@kvistp) April 19, 2024
“Ukraine can count on us, for as long as it takes for Ukraine to disappear nearly completely into something the size of the Czech Republic .” said Jens Stoltenberg
“Sorry, that’s Czechia now, I’m told”, he added. pic.twitter.com/oB4CRywqkl
— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) July 1, 2022
Na dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov, ki je bilo namenjeno pripravam na julijski vrh voditeljev v Washingtonu, je predlagal, da bi si članice Nata to breme razdelile bolj enakovredno.
Pojasnil je, da v zavezništvu pripravljajo tudi večletni načrt podpore Ukrajini, v katerem bi določili finančno zavezo. “Potrebujemo dolgoročno trdno zavezanost, da bo Ukrajina lažje načrtovala vodenje te samoobrambne vojne,” je povedal in napovedal, da bo podrobnosti predstavil julija na vrhu.
Kot je še povedal generalni sekretar, v okviru Nata poteka tudi razprava o tem, kako bi lahko zavezništvo v večji meri prispevalo k boljši koordinaciji zahodne pomoči Kijevu in urjenja ukrajinskih vojakov.
Temu bi lahko bila po njegovih besedah namenjena posebna Natova misija oziroma neka močnejša struktura, kar bi obenem Ukrajino približalo zavezništvu.
“Članice se strinjajo, da mora Ukrajina postati članica. Vabilo pa ji bomo poslali, ko bo v zavezništvu konsenz in ko bodo izpolnjeni pogoji,” je Stoltenberg povedal o ukrajinskih prizadevanjih za članstvo v Natu.
Po koncu dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, je pozdravil odločitev nekaterih zaveznic, da vsaj deloma odpravijo omejitve, ki so jih postavile Kijevu pri uporabi njihovega orožja za napade na rusko ozemlje. To omejitev je nazadnje odpravila Nemčija, deloma pa tudi ZDA.
“To je vojaška agresija, Rusija je napadla Ukrajino, ta pa ima pravico do samoobrambe, kar vključuje tudi napade na legitimne vojaške cilje v Rusiji,” je ponovil Stoltenberg. Zagotovil je, da ruske grožnje Nata ne bodo odvrnile od nadaljnje pomoči Ukrajini.
Z vojno v Ukrajini sta povezani tudi drugi dve osrednji temi vrha Nata v ZDA, s katerim bodo med med 9. in 11. julijem obeležili 75. obletnico ustanovitve zavezništva. To sta krepitev obrambne in odvračalne drže Nata ter izboljšanje sodelovanja s partnerskimi državami v indijsko-pacifiški regiji.
Ukrajinske sile že uporabljajo ameriško orožje za napade na Rusijo, je danes izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Washington je namreč v četrtek Kijevu odobril uporabo ameriškega orožja za napade v Rusiji, vendar le v omejenem obsegu. Odločitev ZDA je danes pozdravil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
“Vemo, da se ameriško orožje že uporablja za poskuse napadov na rusko ozemlje. In to je precej zgovoren dokaz o obsegu vpletenosti ZDA v ta konflikt,” je na novinarski konferenci poudaril Peskov. Kremelj je sicer že v četrtek posvaril pred uporabo zahodnega orožja za napade na Rusijo in opozoril, da bi eskalacija napetosti škodila predvsem tistim državam, ki so se zanjo odločile.
Zelenski je v zadnjih tednih zaveznice večkrat pozval, naj odpravijo omejitve, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega dobavljenega orožja za napade na Rusijo. K njihovi odpravi zaveznice spodbuja tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stotenberg, ki meni, da samoobramba vključuje pravico napadanja legitimnih vojaških ciljev v Rusiji.
Pozivu Ukrajine je v četrtek delno ugodila vlada predsednika ZDA Joeja Bidna, ki je uporabo ameriškega orožja omejila na napade na ruske vojaške cilje tik za mejo v bližini ukrajinskega mesta Harkov. Danes pa je tudi Nemčija Ukrajini odobrila uporabo orožja, ki ji ga je dobavila, za napade na vojaške cilje v Rusiji.
Visoki ruski varnostni uradnik Dmitrij Medvedjev je dejal, da Rusija ni blefirala, ko je govorila o možnosti uporabe taktičnega jedrskega orožja proti Ukrajini, in opozoril, da bi lahko konflikt Moskve z Zahodom prerasel v vsesplošno vojno.
Medvedjev, namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta in nekdanji ruski predsednik, je dejal, da se konflikt Moskve z Zahodom razvija po najslabšem možnem scenariju in da “danes nihče ne more izključiti prehoda konflikta v končno fazo…” “Rusija meni, da je vse orožje dolgega dosega, ki ga uporablja Ukrajina, že pod neposrednim nadzorom vojakov držav Nata. To ni vojaška pomoč, to je sodelovanje v vojni proti nam,« je dejal Medvedjev. In takšna dejanja bi lahko postala casus belli (povod za vojno).
Zelenski pa je danes pozdravil odločitev Washingtona in meni, da bo to pomagalo pri obrambi Ukrajincev, ki živijo ob meji z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.