Palestina vpliva na priljubljenost politikov- Mediana in POP TV izmerili večjo podporo politikom, ki zagovarjajo priznanje Palestine
Zunanja ministrica Tanja Fajon si je včeraj in dan na srečanjih v Bruslju, v ospredju katerih je bližnjevzhodni konflikt, prizadevala, da bi se priznanju Palestine pridružila še kakšna država članica EU. S pogovori bo po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU seznanila tudi vlado.
Pred ponedeljkovim #FAC so se na mednarodnem ministrskem srečanju v Bruslju predstavniki več kot 20 držav pogovarjali o politični rešitvi za konflikt na #BližnjiVzhod. Ministrica @tfajon: “Slovenska vlada je 9. maja sprožila nepovraten postopek za priznanje Palestine in danes sem… pic.twitter.com/0Z4ESjMAHn
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) May 26, 2024
🧵
“Pozdravila sem načrte, ki jih je predstavil palestinski predsednik vlade & MZZ Mustafa za prevzem oblasti v Gazi, in nujne reforme. Vsi na srečanju smo se strinjali, da je nujna aktivacija držav #EU za pomoč pri opolnomočenju palestinske oblasti.” – Ministrica @tfajon pic.twitter.com/safdrdcO3c— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) May 26, 2024
Fajon se je v nedeljo v Bruslju na povabilo zunanjih ministrov Norveške in Savdske Arabije udeležuje srečanja zunanjih ministrov in predstavnikov članic EU, arabskih in še nekaterih drugih tretjih držav o povojnem obdobju v Gazi. Kot je pred srečanjem povedala v izjavi za slovenske novinarje, jim bodo kolegi iz držav arabskega sveta predstavili svoj načrt, kako priti do rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu.
“Na zasedanju nameravam ponoviti poziv predsednika vlade (Roberta) Goloba in svoj poziv državam Evropske unije, naj sledijo Sloveniji, ki je sprožila postopke za priznanje Palestine. Mi si vsi želimo, da bi ob Španiji, Norveški in Irski sledila še kakšna država, če ne te dni, pa čim prej,” je povedala. Ob tem je pojasnila, da imajo nekatere podobno misleče članice notranjepolitične zadržke spričo prihajajočih evropskih volitev.
Dodala je, da bo v ponedeljek, potem ko bodo na zasedanju v Bruslju o bližnjevzhodnem konfliktu razpravljali še zunanji ministri EU, znova poročala vladi, ali se bo priznanju pridružila še kakšna članica.
“Potem bomo znova odločali, ali gremo v naslednjih dneh naprej s postopki za priznanje Palestine. Jaz si želim, da bi se to zgodilo,” je povedala ministrica.
Spomnila je, da so na četrtkovi seji vlade ugotovili, da se humanitarne razmere v Gazi slabšajo in da pogovori za dosego premirja med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom ter izpustitev izraelskih talcev, ki jih je zajel Hamas, stojijo.
Ravno zato je po mnenju Fajon še toliko bolj bistveno, da Slovenija zaključi postopek priznanja, ki ga je vlada sprožila 9. maja. Odločitev o tem bo v državni zbor poslala najkasneje do 13. junija. Si pa ministrica želi, da bi se to zgodilo bistveno prej.
V belgijski prestolnici danes in v ponedeljek poteka niz srečanj o bližnjevzhodnem konfliktu. Pred srečanjem v organizaciji Norveške in Savdske Arabije sta Oslo in Bruselj organizirala ministrsko srečanje držav donatoric in mednarodnih organizacij o prihodnosti Palestine.
Na ponedeljkovem zasedanju pa bodo zunanji ministri EU, ki se jim bodo pridružili tudi kolegi iz arabskih držav, govorili o nadaljnjih korakih unije v zvezi z vojno v Gazi.
Srečanja potekajo v senci napovedi Norveške, Irske in Španije, da bodo v torek priznale Palestino, in tudi petkove odločitve Meddržavnega sodišča, da mora Izrael ustaviti ofenzivo v Rafi.
Anketa, ki jo je za medijsko hišo POP TV opravila Mediana, ugotavlja, da se je Golobovo Gibanje Svoboda približalo Janševi SDS. Zrasla pa je tudi podpora politikom, ki zagovarjajo samostojno Palestino. Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, se je približalo stranki SDS Janeza Janše, je pokazala javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV. Aktualno vlado podpira 32,8 odstotka anketirancev, nasprotuje ji več kot polovica. Med strankami še vedno vodi SDS.
SDS bi podprlo skoraj 18,8 odstotka volivcev (aprila 23,8 odstotka), Gibanje Svoboda pa 15,3 odstotka volivcev (aprila 17,4 odstotka). Sledijo jima NSi, ki uživa 5,6-odstotno podporo (aprila 5,2-odstotno), SD s 6,3-odstotno podporo (aprila 4,9-odstotno), na peto mesto se je tokrat prebila neparlamentarna Resnica s 4,1 odstotka podpore. Sledi Levica s 3,2-odstotno podporo (aprila 4,3-odstotno)
Tudi Vesna z neparlamentarnega bloka je prejela 3,2-odstotno podporo (aprila 2,9-odstotno). Sledijo ji Pirati s 2,7-odstotno podporo (aprila 3,1-odstotno). SNS je prejel 1,2 odstotka (aprila 2,4 odstotka), SLS en odstotek (aprila 1,3 odstotka), stranka Naša prihodnost in Dobra država po 0,8 odstotka (1 odstotek), Naša dežela ostaja na 0,7 odstotka in Konkretno na 0,1 odstotka (0,2 odstotka). Podpora ostalih strank je razdrobljena v preostalih osmih odstotkih.
Delež neopredeljenih volivcev je nekoliko narasel, več kot petina, 21,8 odstotka anketirancev ne ve, katero stranko bi volili (april 17,3 odstotka). Desetina, 10,4 odstotka ne bi volila nobene stranke (aprila 7,2 odstotka), ostali (1,7 odstotka) pa niso želeli odgovoriti.
Podporo delu parlamenta je v raziskavi izreklo 23,7 odstotka vprašanih. 54,8 odstotka vprašanih dela parlamenta ne podpira, 21,6 odstotka pa se jih pri tem vprašanju ni opredelilo.
Med politiki najbolj priljubljena ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledita ji novi predsednik SD Matjaž Han in poslanec SDS Anže Logar. Četrta je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, peti je finančni minister Klemen Boštjančič. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je šesta, poslanec NSi Jernej Vrtovec sedmi, sledijo pa poslanec SD Jani Prednik, ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za obrambo Marjan Šarec.
Premier in predsednik Svobode Robert Golob pa je skočil na 11. mesto. Na zadnjih treh mestih je tokrat SDS trojček, prvak Janez Janša, vodja poslancev SDS Jelka Godec in poslanec Zvonko Černač.
Mediana je raziskavo za POP TV izvedla med 21. in 24. majem na reprezentativnem vzorcu 713 polnoletnih prebivalcev Slovenije.