Poskus atentata na Fica prestrašil politike, ki zdaj potujejo v blindiranih avtomobilih in se selijo v varne hiše

Poskus atentata na Fica spodbuja strah pred nasiljem in negotovostjo na junijskih volitvah v EU. V vse bolj ostrem političnem ozračju je bila zadnja stvar, ki je bila potrebna pred junijskimi volitvami v Evropsko unijo, poskus atentata na eno najbolj kontroverznih osebnosti bloka.

Medtem ko je slovaški premier Robert Fico okreval po napadu v sredo, je golo nasilje petih strelov, uperjenih v politika zgolj zato, ker je takoj opravil svoje delo, povzročilo zaskrbljenost celotne celine pred volitvami od 6. do 9. junija. Po vsej 27-članski EU postaja politična pokrajina vse bolj polarizirana, brez prepovedi med glavnimi strankami na eni strani ter bojevitimi populisti in skrajneži na drugi strani. Politiki zdaj potujejo v blindiranih avtomobilih in se selijo v varne hiše ugotavljajo Associated Pressu v članku, ki ga je povzel PBS NewsHour.

 

As Slovak Prime Minister Robert Fico lay recovering from Wednesday’s attack, the sheer violence of five shots targeted at a politician merely for doing his job immediately had a whole continent worried ahead of the June 6-9 polls.https://t.co/1TESRzXMzL

— PBS NewsHour (@NewsHour) May 17, 2024

»Šokantno je videti, da lahko nekdo postane žrtev svojih političnih idej. Tri tedne pred volitvami je to izjemno zaskrbljujoče,« je dejal premier Alexander De Croo iz Belgije, ki predseduje EU.

“Naredimo intenzivno kampanjo, ko gre za besede, vendar ne dlje od tega,” je De Croo povedal regionalni televizijski hiši VRT. Da bi poudaril resnost vprašanja, je De Croo v četrtek vložil prijavo policiji proti izdajatelju televizijskih programov na lokalnem dogodku, ki je očitno v šali pozval, naj premierja “ustrelijo”.

Takšni dogodki niso smešni. Prejšnji teden je bila v Nemčiji vidna berlinska političarka nasilno napadena in utrpela poškodbe glave in vratu. Teden dni prej je bil kandidat iz stranke kanclerja Olafa Scholza med kampanjo za volitve v Evropski parlament naslednji mesec pretepen in je moral na operacijo. Politika kompromisa je postavila temelje za slavno evropsko družbo blaginje, a v zadnjih letih sta v porastu agresivni diskurz in nebrzdana strankarska pripadnost.

»Bil je dialog in s političnim nategovanjem so se pojavile rešitve. Toda zdaj vse prepogosto to ne deluje več,« je povedal prof. Hendrik Vos z univerze v Gentu. Primer tega je Slovaška. Ficovo obvladovanje konfrontacijske politike ga je vrnilo iz politične divjine in mu pomagalo zagotoviti tretji mandat.

Fico je vodil kampanjo na proruski, protiameriški platformi, zunanji politiki, ki je bila osvobojena povezav z EU, ostrejšem stališču do migracij in nasprotovanju pravicam LGBTQ+. Po lanski vrnitvi na oblast se je nemudoma lotil razgradnje urada protikorupcijske tožilke in javnega zavoda RTVS spravil pod strožji vladni nadzor. Vendar pa so zaskrbljenost v EU glede demokratičnega nazadovanja in pravne države zdaj prehiteli dogodki na terenu.

“Ficova politika je morda grožnja demokraciji, vendar je tovrstno nasilje v evropski politiki veliko večja grožnja,” je za Associated Press povedal politolog Tom Theuns z univerze Leiden.

“V tem obdobju polarizacije na evropski ravni vidimo, da je kakovost demokratičnega diskurza nazadovala in politiki so vedno bolj predstavljeni kot sovražniki, tako s strani drugih politikov kot s strani splošne javnosti,” je dejal Theuns. “Takšen diskurz, da drug drugega vedno bolj vidimo kot ‘sovražnika’, legitimizira nasilje v očeh tistih, ki bi ga lahko uporabili.”

Medtem ko je Fico ležal v bolnišnici, je odhajajoča predsednica Zuzana Caputova, ena njegovih najodločnejših nasprotnic, prosila, naj “izstopi iz začaranega kroga sovraštva in medsebojnega obtoževanja”. Caputova je priznala, da je “napeto ozračje sovraštva naše skupno delo.”

Tudi sam Fico je napovedoval, da bo požar ušel izpod nadzora: 10. aprila je na Facebooku objavil, da pričakuje umor vodilnega politika, in okrivil medije, ki so bili dolgo tarča njegovega jeza. Leta 2018 je odstopil med množičnimi uličnimi protesti, potem ko je bil raziskovalni novinar, ki je poročal o kaznivih dejanjih, povezanih z davki, vpletenih v Ficovo stranko, umorjen skupaj z njegovo zaročenko.

Prezgodaj je reči, kakšen vpliv, če sploh, bi imel napad na Fica na volitve v EU, saj so v 27 ločenih volitvah v državah članicah močno razdeljene. Na Slovaškem pa bo učinek verjetno čutiti, je napovedal Juraj Majcin, analitik pri European Policy Center think tank v Bruslju. Napad “zagotovo ne bo pomagal manj ekstremnim strankam,” je dejal in dodal, da “so možnosti, da bodo ljudje bolj motivirani, da gredo in volijo ljudi, kot je Fico.”

Tudi če sta Fico in njegova stranka Smer na volitvah uspešna, je njihov vpliv v Evropskem parlamentu omejen: njegovo majhno parlamentarno frakcijo je socialistična skupina celo suspendirala. Fico sam ima večji vpliv na vrhovih voditeljev EU, kjer lahko pogosto zagrozi z vetom na tiste posle, ki mu niso všeč.

Namesto tega je slovaški voditelj del veliko večjega celinskega premika k populističnim strankam levice in desnice, odmika od središča in pogosto neurejenih kompromisov nekoč prevladujočih strank velikega šotora, kot so krščanski demokrati in socialisti. .

Fico je zadnji na presenetljivo dolgem seznamu političnih žrtev v povojni Evropi. Kljub vsej svoji nekonfliktni politiki v povojnih letih so voditelji že prej postali žrtve skrajnežev. Morda najbolj razvpito je, da je bil leta 1986 umorjen švedski premier Olaf Palme, na položaju pa je bila tudi zunanja ministrica Anna Lindh, ko je bila ubita leta 2003.

Nemški veljak Wolfgang Schaeuble, ključna oseba pri ponovni združitvi Nemčije in finančni krizi EU pred desetletjem, je preživel poskus atentata leta 1990, vendar je ostal trajno onesposobljen. Podobna usoda je doletela približno pol ducata politikov, nekdanjih in aktivnih, v EU. In tudi ko se ne zgodi nič resnega, ima lahko že sama grožnja velik vpliv.

V četrtek je protiislamski ognjenik Geert Wilders postal sila za prestolom v novi nizozemski vladi, ki se odreka kompromisni politiki, da bi ustanovila najbolj radikalno desničarsko koalicijo po vojni.

Wildersu je vedno uspevalo soočenje, ki so ga nekateri izenačili s sovražnim govorom. In nikoli ni ublažil ostre narave svoje kampanje. Dve desetletji je imel najvišjo stopnjo varnosti, odkar je džihadistična spletna stran razdelila videoposnetek, ki poziva k njegovemu obglavljenju. Po grožnji so ga začasno preselili v varno hišo.

Wilders zdaj potuje v blindiranem avtomobilu, obkrožen z varnostnim osebjem. Nizozemske varnostne službe so kupile dom in ga spremenile v stalno varno hišo. Nevarnost še zdaleč ni abstraktna: leta 2002 je samostojnega nizozemskega politika Pima Fortuyna, predhodnika današnje skrajne desnice, umoril aktivist za pravice živali.

Med lanskim zaslišanjem na sodišču zaradi groženj s smrtjo, ki mu jih je izrekel pakistanski igralec v kriketu Khalid Latif, je Wilders o ukrepih dejal: »Na vse to se nikoli ne navadiš. S tem se naučiš soočiti, a se tega nikoli ne navadiš.”