(VIDEO Zakaj Roberta Goloba ni bilo in kdo vse je prišel k Zoranu Jankoviću?

“Zelo nas je presenetil članek na vaši televiziji, ker nič od tega ni res, da se je imel namen srečati na kakršnem koli kosilu (s Prodijem)  in ni bilo povabila ne z ene ne z druge strani. Ali se bo predsednik vlade udeležil svečanega dogodka ob prazniku Ljubljane in dnevu Evrope je seveda njegova odločitev. Zagotovo pa se bo udeležil večerne prolave, kjer je tudi kot slavnostni govornik in nenazadnje tudi prihaja iz Nove Gorice,” je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal podpredsednik vlade Matej Arčon.

Kot je včeraj poročala televizija Pop TV se bosta pred današnjo slovesnostjo srečala z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in Romani Prodi. Mimogrede Fajonova je danes predčasno zapustila sejo vlade in se odpravila v Novo Gorico na kosilo s Prodijem. Po sinočnjem  poročanju 24. ur   je Premier Golob, ki bi se jim moral pridružiti na kosilu, udeležbo tik pred zdajci odpovedal. Razlog pa naj bi bil v tem , da bo danes  skupaj z ljubljanskim županom Jankovićem na ljubljanskem gradu praznoval dan osvoboditve in se šele nato odpravil proti Novi Gorici.

V kabinetu predsednika vlade, kjer smo preverjali celotno zgodbo so potrdili navedbe Mateja Arčona, da udeležba Goloba na kosilu s Prodijem sploh ni bila predvidena in da se bo predsednik vlade s Prodijem srečal na sprejemu pred proslavo na katerem bo prisoten tudi takratni predsednik vlade Anton Rop. No intriga na bi Goloba tako razjezila, da ni prišel niti na proslavo k Jankoviču na ljubljanski grad ampak je tja posla podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča.  Ljubljanska občina svoj praznik tradicionalno zaznamuje s slavnostno sejo na Ljubljanskem gradu, s katerega so 9. maja 1945 sirene naznanile svobodo.

Slavnostne seje mestnega sveta so se udeležili številni vidni  predstavniki, iz sveta politike, gospodarstva in kulture . Med drugim drugim predsednica države Nataša Pirc Musar, nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk, minister za javno upravo Franc Props, ministrica za kulturo Asta Vrečko, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, poslanec DZ Janez Cigler Kralj (NSi) ter predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin.

Župan Zoran Janković je v nagovoru dejal, da je 9. maj zanj simbol mesta heroj. V spomin na ta dan vodstvo mesta, dokler bo na oblasti, ne bo dovolilo nikomur, da “spreminja našo svetlo zgodovino, da postavlja spomenik okupatorju in domačim izdajalcem”, je opozoril.

Posebej ga veseli, da je danes tudi dan Evrope in dan zmage. Kot je poudaril, so partizani bili na strani zaveznikov, ki je premagala največje zlo 20. stoletja, nacizem in fašizem z upanjem, da se to nikoli ne ponovi. “A danes je Evropska unija pred velikim preizkusom in vprašanje je, v katero smer se bo obrnila,” se je vprašal in dodal, da bi morala Evropska unija (EU) dobiti močno vodstvo, ki bo takoj zahtevalo, da se vojni v Ukrajini in v Gazi končata.

V nadaljevanju se je ozrl na delo aktualne vlade in poudaril, da se danes po Ljubljani lahko brezskrbno sprehajamo brez “solzivca in vodnih topov”. Nanizal je tudi aktualne in prihodnje projekte Mestne občine Ljubljana, kot so izgradnja plinsko parne enote, ki bo omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga in 700 novih stanovanj do leta 2025.

Janković je podelil tudi najvišja mestna priznanja. Častna meščanka Julijana Žibert je bila med drugim direktorica PTT podjetja Ljubljana in generalna direktorica PTT Slovenije. V vodstvu pošte je bila tudi v času osamosvojitve, kjer je veliko prispevala k izgradnji samostojne Slovenije, zato ima tudi status veteranke za Slovenijo 1991. V času svojega službovanja se je tudi politično udejstvovala, še posebej je zavzeto delovala pri izgradnji Poti spominov in tovarištva kot trajnega spomenika na z bodečo žico obdano Ljubljano.

Žibert je ob prejemu naziva povedala, da ji to priznanje veliko pomeni, ker je to v bistvu priznanje za vse njeno življenjsko delo in tudi za vse tiste, ki so vse življenje z njo delali. “Ves čas smo pošteno delali in spoštovali vrednote narodno osvobodilne borbe in to mi veliko pomeni,” je dejala.

Priznanje častnega meščana je prejel tudi Janez Koželj, ki sodi med najpomembnejše slovenske arhitekte zadnjih dveh desetletij 20. in prvih dveh 21. stoletja. Njegov ustvarjalni opus sega od grafičnega oblikovanja, arhitekture, urbanizma, pa vse do načrtovanja prostora velikih meril. Je dolgoletni glavni mestni urbanist, leta 2006 je bil na Listi Zorana Jankovića izvoljen v mestni svet in bil nato imenovan za podžupana. Z ekipo sodelavcev je leta 2007 začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025 in skoraj dve desetletji vodil njeno uresničevanje.

Koželj je ob prejemu portreta slikarja Rudija Španzla, ki ga častnim občanom podari občina, dejal, da čast, ki mu je izkazana, deli z vsemi tistimi, ki so k temu prispevali. “V tem vidim ključen premislek in če hočeš nekaj premakniti, moraš imeti vizijo,” je dejal in dodal, da je “mesto skupinska kreacija in skupinski spomin”.

Janković je na seji podelil tudi nagrade in plakete glavnega mesta. Dobitniki nagrade so Robert Pešut – Magnifico, Waldorfska šola Ljubljana, Zavod Katoliška mladina, nekdanji dolgoletni predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Podobnik in direktor podjetja Žale Robert Martinčič.

Plakete glavnega mesta pa so prejeli pevec Rafko Irgolič, skupina inštruktoric in inštruktorjev SIM centra Zdravstvenega doma Ljubljana, združenje za pomoč pri demenci Spominčica-Alzheimer Slovenija, odvetnik Andrej Razdrih, utemeljitelj Novega rocka Igor Vidmar, društvo Delavska svetovalnica in umetnostnozgodovinski študijski krožek Spoznajmo svoje mesto in domovino.