(VIDEO) Posamezne liste za volilno kampanjo za evropske volitve namenijo do nekaj manj kot 680.000 evrov

Prihodnji teden bo stekla kampanja pred evropskimi volitvami, minuli teden pa se je iztekel rok za odprtje posebnih transakcijskih računov za njeno financiranje. To je storilo 13 strank oziroma list. Natančnih zneskov, ki jih bodo namenili za kampanjo, povečini še ne razkrivajo, a zatrjujejo, da ne bodo presegli zakonsko dovoljenih zneskov.

Rok za odprtje posebnih transakcijskih računov, s katerega bodo stranke in liste, ki se bodo podale v boj za mesta v Evropskem parlamentu, poravnale stroške volilne kampanje, se je iztekel 24. aprila. Organizatorji volilne kampanje morajo namreč v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji poseben transakcijski račun za financiranje volilne kampanje odpreti najpozneje 45 dni pred dnevom glasovanja, v vsakem primeru pa še preden opravijo prvo transakcijo, namenjeno kampanji.

Kot je razvidno iz registra transakcijskih računov, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je poseben transakcijski račun do roka odprlo 13 strank oziroma list. Poleg vseh petih parlamentarnih še evropska parlamentarna SLS ter zunajparlamentarne Vesna, Pirati, Dobra država (ki nastopa s skupno listo z DeSUS), Resni.ca, Zeleni Slovenije in Nič od tega. Zunajparlamentarna stranka SNS, ki je račun odprla, se sicer, kot je pojasnila, ne bo podala na evropske volitve.

Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v Evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo ob začetku volilnih opravil teh 1.693.291. To torej pomeni, da bodo lahko posamezne liste za volilno kampanjo namenile do nekaj manj kot 680.000 evrov.

Stroški volilne kampanje so vsi stroški, potrebni za izvedbo volilne kampanje za posamezno kandidatno listo. Mednje skladno z zakonom o volilni in referendumski kampanji sodijo stroški oblikovanja, tiskanja, razobešanja in odstranjevanja plakatov, stroški oblikovanja in objavljanja predvolilnih oglaševalskih vsebin v medijih, stroški organizacije in izvedbe predvolilnih shodov, stroški oblikovanja, tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala, kot so denimo bilteni, katalogi in transparenti, stroški odprtja, vodenja in zaprtja posebnega transakcijskega računa ter drugi stroški, nastali zaradi volilne kampanje.

Stranke so sicer glede konkretnih zneskov, ki jih bodo v volilni kampanji namenile za prepričevanje volivcev, povečini še skrivnostne.

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda, ki se na evropske volitve tokrat podaja prvič, zneska, ki ga bodo namenili za kampanjo, ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ne bodo presegli zakonsko dovoljenih sredstev. V koalicijski SD, ki je že nekaj časa globoko v rdečih številkah, medtem napovedujejo finančno skromno kampanjo. Kot poudarjajo, se bodo zanašali na “lastno znanje, sposobnosti in ustvarjalne sile”, delo kandidatov na terenu, aktiviste v stranki ter digitalna orodja. V najmanjši koalicijski stranki Levici predvidene stroške kampanje ocenjujejo na 100.000 evrov.

V opozicijski NSi načrtujejo, da se bodo njihovi stroški gibali v okviru vrednosti kampanje izpred petih let. Tedaj so za kampanjo odšteli 106.000 evrov. V SDS za zdaj na vprašanje  o volilni kampanji niso odgovorili.

Iz zunajparlamentarne stranke Pirati so sporočili, da nameravajo za volilno kampanjo porabiti okoli 20.000 evrov. Zapisali so, da bodo ta znesek namenili oglaševanju na spletu in socialnih omrežjih ter fizičnemu oglaševanju prek plakatnih mest in deljenju letakov.

V zunajparlamentarni stranki Resni.ca so poudarili, da bodo v kampanjo vložili le nujna sredstva. Koliko je to, niso navedli. Kot so zatrdili, se zavzemajo za učinkovito komuniciranje z minimalnimi stroški. Dodali so, da bodo z volivci komunicirali predvsem na terenu in na družbenih omrežjih.

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam bo uspel preboj na evropski politični parket, bodo sicer upravičeni do povračila stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev v volilni kampanji.

Evropski parlament je včeraj  začel sklepno fazo komunikacijske kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami, v kateri poudarja pomen udeležbe na volitvah in zaščite demokracije. V ta namen so pripravili poseben video, v katerem starejši državljani EU svojim vnukom polagajo na srce, da demokracija ni samoumevna.

Druga faza komunikacijske kampanje s sloganom Uporabi svoj glas, sicer bodo o tvoji prihodnosti odločili drugi se osredotoča na to, kako pomembna je demokracija, so sporočili iz parlamenta.

Da demokratične pravice niso samoumevne, v štiriminutnem videu poudarjajo tudi starejši državljani in državljanke, ki o svojih prizadevanjih za demokracijo pripovedujejo svojim vnukom in vnukinjam.

Video prikazuje tudi razgibano preteklost številnih evropskih držav, ki so izkusile vojno in omejevanje svoboščin ter spoznale, kaj se zgodi, če demokracije ne varujemo.

“Demokracija Evropske unije še nikoli ni bila tako pomembna. S svojim glasom odločate o usmeritvi Evrope v naslednjih petih letih. Odločate o tem, v kakšni Evropi želimo živeti,” je ob tem poudarila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

“Ne pustite, da bi namesto vas odločali drugi, in se med 6. in 9. junijem 2024 udeležite volitev. Vsak glas šteje,” je pozvala.

Junija bo okoli 370 milijonov volilnih upravičencev v 27 državah članicah unije izbiralo novih 720 članov Evropskega parlamenta, od tega devet v Sloveniji, kjer bodo volitve potekale 9. junija.

Glede na sredi meseca objavljeno raziskavo Eurobarometer, se tokrat obeta višja volilna udeležba kot pred petimi leti. Da se jih bodo najverjetneje udeležili, je odgovorilo 71 odstotkov vprašanih državljanov EU in 62 odstotkov vprašanih v Sloveniji. Udeležba na zadnjih volitvah je sicer v EU znašala 50,6 odstotka, v Sloveniji pa 28,9 odstotka.