Posvetovalna referenduma glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje danes v presojo ustavnemu sodišču
SDS in NSi sta vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje s predlogom za prednostno obravnavo in začasno zadržanje odlokov do končne odločitve. To bi lahko vplivalo na datum njune izvedbe, ki je sicer predviden skupaj z evropskimi volitvami 9. junija.
Odloka o razpisu posvetovalnih referendumov glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje sta bila po tistem, ko ju je minuli četrtek skupaj z odlokom o posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah potrdil državni zbor, v petek objavljena v uradnem listu. V SDS in NSi so že dan po odločitvi DZ napovedali, da bodo vložili zahtevo za njuno ustavno presojo.
Referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je po mnenju obeh opozicijskih strank v nasprotju z ustavo, med drugim s 17. členom, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o rabi konoplje pa so opozorili na procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.
“Glede na dosedanjo razpravo v državnem zboru o problematiki posvetovalnega referenduma, kjer je zakonodajnopravna služba v razpravi opozorila na potencialno ustavno spornost, in glede na to, da je tematika tudi z moralnega vidika zelo pomembna, se nam je zdelo ne samo koristno, ampak nujno, da se ustavno sodišče do tega opredeli,” je odločitev za vložitev zahteve na ustavno sodišče v izjavi, ki so jo posredovali iz opozicijske SDS, dejal poslanec Danijel Krivec. Odločitve ustavnega sodišča po njegovih besedah ne želijo prejudicirati, želijo pa si, da bi ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno.
Po besedah vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja želijo s predlogoma za ustavno presojo odlokov in njuno zadržanje državljane zaščiti pred prevaro. Ocenjujejo namreč, da so predlagana referendumska vprašanja prazna in aktivistična, za njimi pa ni zakonskih predlogov in rešitev, o katerih bi državljani lahko odločali.
Največji vladni stranki Gibanju Svoboda ob tem v NSi očitajo “zlorabo in ugrabitev” evropskih volitev in predvolilne kampanje, kot tudi kršitev in zlorabo poslovnika DZ v postopku obravnave predlaganih posvetovalnih referendumov. “Uporabili bomo vsa pravna in politična sredstva, da to zlorabo preprečimo,” je ob vložitvi zahteve za ustavno presojo v izjavi, ki so jo posredovali iz NSi, zatrdil Cigler Kralj. Znova se je zavzel tudi za superreferendumski dan v jeseni, na katerem bi se državljani izrekali o vseh predlaganih referendumskih vprašanjih.
DZ je minuli četrtek odločil, da bodo vsi trije posvetovalni referendumi potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo začeli teči 6. maja.
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je odločitev opozicije pospremil z oceno, da gre za legitimno pravico, vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa je takšne zahteve prepoznal tudi kot pritisk na ustavno sodišče.