(VIDEO) Referendum ali pritisk na Golobovo vlado glede ohranitve javnega zdravstva – Hamletovska dilema udeležencev okrogle mize ob knjigi Dušana Kebra, ki sta ji prisluhnila tudi Milan Kučan in Jaša Jenull

Polna Jakopičeva dvorana na Miklošičevi 24, kjer je sedež Zdravstvene zavarovalnice ZZZS, med poslušalci pa nekdanji predsednik Milan Kučan, vodja civilne iniciative Glasu Ljudstva Jaša Jenull in celotna intelektualna elita leve pola, ki je sinoči sinoči na pot pospremila knjigo “Solidarnost ali pohlep -,Javno zdravstvo na razpotju”, avtorja Dušana Kebra.

Za govornico pa, poleg avtorja Dušana Kebra, ki je v uvodu dejal, da “v resnici obstajajo jasne silnice, ki hočejo zdravstvo, pa ne samo zdravstvo, privatizirati in da v resnici tečejo zadnje ure, dnevi, da to preprečimo”. Tanja Lesničar Pučko, Janez Markeš in Boris Vezjak.  Moderatorka okrogle mize Tanja Lesničar Pučko je pogovor začela z provokativnim vprašanjem avtorju Dušanu Kebru ali ima takšna knjiga smisel z ozirom na to. koliko let že ta boj (za javno zdravstvo) trajal in vsi smo že obupani in zdi se, da smo že vse povedali?

“Seveda je vredno in vredno je vedno bolj,” je  dejal  Keber n nadaljeval z zgodbo z Diarejo:  “Vredno je zaradi tega, ker v resnici, “kar v resnici obstajaj jasne silnice, ki hočejo zdravstvo in ne samo zdravstvo, privatizirati. In da v resnici tečejo zadnje  ure, dnevi, da to preprečimo in v tisti svoji Diareji, ki je v knjigi kot zadnja, ko  sprašuje novinar nekoga, ki se sedi za računalnikom: Kaj pa počnete, ob vsem tem, kar se dogaja v svetu? To je pač Slovenec slehernik, ki pravi: Ravnokar sem podpisal štiri peticije proti trpljenju v Gazi in v Ukrajini . In potem vpraša novinar, kaj boste pa storili glede privatizacije zdravstva? In potem ta Slovence pravi: Čakam, da bo kdo napisal peticijo.  In za to gre ,” je svoj uvod slikovito začel Keber-

“Gre za to, da moramo najbrž prenehat s peticijami in da moramo dejansko zahtevati od oblasti, da ugotovi tisto, kar ne mara ugotoviti že 20, 30 let,” je dodal Keber in s tem odprl razpravo, da bi državljani, kot na plebiscitu 1991 ponovno odločali ali želijo sistem javnega zdravstva. kot smo ga poznali pred in po osamosvojitvi, nekje do let 2005, ko se je začela njegova intenzivna razgradnja. V nadaljevanju se je razvila debata o tem ali naj gremo državljani še na en referendum ali pa naj civilna družba pritisne na vlado,  da spoštuje koalicijsko pogodbe in zaveze glede javnega zdravstva, ki so zapisane v tej pogodbi.  Jaša Jenull je ob koncu razprave, ki je trajala skoraj dve uri, zavzel za slednje.

“Nekaj z zagovorom javnega zdravstva v tej državi, je zelo narobe in  imamo dober razloge verjeti, da pravzaprav ta vlada, Golobova vlada, ne dela na projektu zaščite javnega zdravstva, ampak se žal nadaljuje privatizacija in da je morda edina zdravstvena reforma, ki poteka prikrito, ker tiste prave zdravstvene reforme očitno ni, ravno ta skrita reforma, ker tiste prave ni, nadaljna privatizacija zdravstva,” je med drugim ugotavljal Boris Vezjak.

“Mi imamo zdaj trenutno koalicijsko pogodbo v kateri je z termini, alinejami, kjer so te stvari jasno povedane in kot civilna družba ali pa poslanci lahko kvečjemu posvetovalni referendum izvedemo, ” je dejal Jenull, ki je prepričan, da je koalicijska pogodba bolj zavezujoča kot posvetovalni referendum. Je to ena opcija, imamo pa še nekaj drugih železij v ognju, kar se tiče drugih inštanc inštitucij je dejal Jenull, ki je podprl predlog podpredsednika Zvezo organizacij pacientov Slovenije Francija Gerbca  o civilni koaliciji “koaliciji”, ki bi stopila v bran javnemu zdravstvu.

“Če bi katerekoli Slovenca vprašali, da pravice v zdravstvu, ne samo pravice, ampak model zdravstvenega zavarovanja, model zdravstvene oskrbe, javni prostor na temo socialne države ostane takšen, kot smo ga poznali in poznali smo ga v dobrem , v zdravstvu,  v sociali, sem prepričan, da bi  plebiscitarno, čez 90 odstotkov Slovencev, ampak verjetno raje še več, 95 odstotkov,  reklo seveda, to je nekaj samoumevnega. No in to danes ni več samoumevno. Mi se leta 1991 nismo osamosvajali iz različnih smeri nazorskih, političnih in kakršnih koli že, civilno družbenih , da bi bili samostojna država, se otresli Juge in da gremo v kapitalizem. Ime igre je bil, da spremenimo sistem tako, da postanemo tržnica in to smo tudi postali  v 30 , 40 letih. Tisto kar se nam je zgodilo, ni nič drugega, kot degradacija tega, kar smo že imeli in nismo imeli za slabo. Ne gre samo za zdravstvo, gre za obrambo javnega prostora
In kako prodreti med ljudi, da bi zadevo predstavili na način v katerem bi se na referendumu lahko odločili.  Tu je past , past je preprosto v tem , ker politične elite ne bodo dovolile jasnega vprašanja, Ne bodo dovolile, da bi prišlo do neke prebojne točke, ki bi zavezovala politiko,” pa je prepričan komentator Dela Janez Markeš.