(VIDEO) Direktor Sove Kadivnik in direktor NPU Muženič “pokrila” Goloba

Direktor NPU Darko Muženič je v pričanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, zatrdil, da nanj nikoli nihče ni poskušal politično vplivati. O okoliščinah aretacije domnevnih ruskih vohunov pa je spregovoril na zaprtem delu seje.

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Muženič je bil na sejo preiskovalne komisije med drugim povabljen, da pojasni okoliščine aretacije domnevnih ruskih vohunov, predvsem v luči očitkov, da naj bi na datum aretacije vplival predsednik vlade Robert Golob. Ker gre za tajne podatke, je komisija ministrstvo za notranje zadeve zaprosila za odvezo molčečnosti priče. Po besedah predsednika komisije Aleša Rezarja jim je ministrstvo posredovalo sklep Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) o odvezi molčečnosti, a zadeva še vedno nosi oznako tajnosti.

Da bo v zvezi z aretacijo ruskih državljanov navajal podatke z oznako tajnosti “vsaj interno”, je povedal tudi Muženič in dodal, da o tem na javnem delu seje ne more govoriti. Na odprtem delu seje pa je med drugim zatrdil, da na njegove odločitve v zadnjih 20 letih ni nikoli vplival ali poskušal vplivati nobena vlada oziroma predstavnik vlade.

Enako je odgovoril na vprašanji, ali je v primeru aretacije domnevnih ruskih vohunov prišlo do kakršnegakoli političnega pritiska ter ali je premier Golob izvajal kakršne koli pritiske glede izvedbe te akcije. “Nikoli nihče od začetka moje kariere ni name kakorkoli vplival, najmanj pa politično,” je poudaril.

Podoben odgovor je podal v zvezi z informacijami, da naj bi Golob želel sestanek s tedanjim v. d. generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom, da bi prišlo do kadrovskih sprememb v policij. “Jaz sem samo direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, kaj se dogaja naprej, ne vem in ne morem vedeti, nisem pristojen za kaj takega,” je dejal. Tudi na vprašanje, ali je kdo želel vplivati na zaposlovanje ali odpuščanja v NPU, je odgovoril nikalno.

Je pa ob tem opozoril, da je NPU del policije in ni tako samostojen in neodvisen, kot ljudje mislijo. “Recimo direktor NPU ne more samostojno nabaviti papirnatih robčkov za sodelavce, ker mu mora to najprej odobriti direktor uprave kriminalistične policije,” je ponazoril in dodal, da to velja tudi za kadrovske odločitve. Hkrati pa je poudaril, da vsi na NPU izpolnjujejo zakonske pogoje za zasedbo delovnih mest ter delajo strokovno, zakonito in pošteno.

Na vprašanje, kakšen je bil odnos Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar do njega in NPU, je odgovoril, da “nekega posebnega odnosa ni bilo”. Ni pa si bil povsem na jasnem glede odnosa Lindava do NPU, saj je imel Muženič včasih občutek, da ga podpira, drugič pa da ga želi ukiniti. Predsednika preiskovalne komisije je tudi zanimalo, ali je Bobnar izpolnila pričakovanja o večji avtonomiji NPU. Muženič je pojasnil, da so tudi sami pripravili predlog zakonskih sprememb, ki bi uradu zagotavljale malce večjo samostojnost, a se zadeva “ni premaknila z mrtve točke”. Po odprtem delu so sejo preiskovalne komisije za javnost zaprli, v nadaljevanju pa zaslišujejo direktorja Sove Joška Kadivnika.

Za danes je bilo sicer načrtovano tudi soočenje obeh prič, a so člani preiskovalne komisije to točko umaknili z dnevnega reda. Kot je pojasnil Rezar, namreč komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki je soočenje predlagala, ni posredovala zapisnikov z zaslišanj obeh prič na seji Knovsa. Po protestu opozicijskih članov preiskovalne komisije je povedal, da soočenje še vedno lahko skličejo za eno od prihodnjih sej, če se bo izkazalo, da sta priči navajali različne podatke.

Direktor Sove Joško Kadivnik je na odprtem delu zaslišanja pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, zatrdil, da kot direktor Sove ni bil deležen nikakršnih političnih pritiskov.

Preiskovalna komisija je Kadivnika zaslišala v zvezi z aretacijo domnevnih ruskih vohunov. Povedal je, da je možne datume realizacije aretacije ruskih vohunov predlagal na podlagi operativno-taktičnih razlogov. In nikakor ne na zahtevo, željo, naročilo kogarkoli, je zatrdil.

Temeljne priprave za hišne preiskave so lahko stekle po izdaji sodne odredbe zanje. Opravljene so bile na način in v času, ki je bil glede na kompleksnost primera ocenjen kot najprimernejši, in tisto, kar je bistveno, v časovnem obdobju, predvidenem z odredbo preiskovalnega sodnika, je dejal.