Zakaj je Gregor Golobič kritiziral Marjana Šarca?

Zadnja soočanja, pa naj gre za RTV, Planet TV ali sinočnje na POP TV, niso prinesla ničesar novega v predsedniško kampanjo za drugi krog. Če pustimo ob strani odgovornost medijev in voditeljev, ki, kot da jim je zmanjkalo teksta, enostavno ne prinesejo v volilno kampanjo novih tem, gre tudi pri obeh kandidatih več ali manj za recikliranje istih odgovorov in vsebin. Nobenih presežkov v smislu duhovitosti ali izvirnosti, ki bi “zaintrigirali” potencialne volivce, da bi v nedeljo prišli množično na volišča.

Marjan Šarec je na Pop TV-ju na vprašanje, kako bi povečal volilno udeležbo dejal, da ne gre za to, da bi ljudje morali izbirati med dvema slabima izbirama, saj da sta oba kredibilna kandidata. “Tudi, če bi bil kandidiral kdo drug, bi še vedno govorili, da je izbira slaba, ljudje smo pač takšni. Je pa res, da so očitno ljudje v zadnjih petih letih predsedniško funkcijo dojeli kot nepomembno, kot nekaj, za kar ni vredno iti na volitve.” Pa za to krivi Pahorja? “Nikogar ne krivim. Na splošno politika očitno ni prepričala ljudi, da se lahko kaj spremeni, kaj doseže. Ker niso prepričani, da lahko njihov glas kaj spremeni, ostajajo doma.”

Borut Pahor je dejal, da tvega napoved, “da bodo 12. novembra prišli na volitve tudi tisti, ki v prvem krogu niso prišli, pa podpirajo politiko sodelovanja, sožitja, politiko graditve na tistem, kar nam je skupno, sprave ter mirne in varne prihodnosti.” “To pa zato, ker mi je veliko ljudi reklo, da so bili ves čas prepričani, da bo vse končano v prvem krogu, čeprav sem sam slutil, da ne bo. In mnogi so bili potem zvečer nekoliko razočarani. Rekel sem si, zdaj je treba zbrati vso energijo, voljo, iti med njih in mislim, da mi to uspeva, zato tudi na volilno udeležbo v drugem krogu gledam z optimizmom.”

Vendarle se zdi, vsaj po anketah, koga bi radi videli na predsedniškem mestu oziroma koga ne bi radi imeli za predsednika, da pravzaprav ni več pomembno kaj govorita oba predsedniška kandidata. Ankete gredo namreč v prid Marjanu Šarcu in nastal je nek sindrom “nePahorja”. Bomo videli koliko so glasovanja gledalcev in ankete javnega mnenja v skladu z intimnim prepričanjem volivcev. To bo znano šele v nedeljo v drugem krogu.

V tem kontekstu je zanimiv zadnji tvit Gregorja Golobiča, ki je kritiziral oba kandidata, čeprav mu mediji konstantno očitajo, da gre pri Marjanu Šarcu za njegovega varovanca:

Šarčevo gostobesedno recikliranje občih mest je kot improvizacija nepripravljenega študenta na izpitu. Pahorizmi so vsaj odiozni.

— Gregor Golobič (@ZaresGregor) November 4, 2017

Morda je ena od svetlih točk oziroma dober nastavek bila priložnost, ko je voditelj oddaje v goste povabil nekdanjo predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor. Čeprav sem načeloma privrženec klasičnega soočanja, ki smo ga vsaj zadnjih deset minut videli na Planetu, ko sta oba akterja drug drugemu postavljala vprašanje, pa je vendarle obisk Kosorjeve bil nastavek za resno analizo slovensko hrvaških odnosov in arbitražnega sporazuma.

Voditelj: Kakšna vaša priljubljena dogodivščina s Pahorjem, o kateri še ne vemo nič?

Jadranka Kosor: Nimate toliko časa, da bi vam povedala le najpomembnejše anekdote ali zgodbe … Zagotovo pa, od najinega prvega srečanja na Trakoščanu … Ko sva se spoznala, sva bila precej mrka. Spominjam se, da je g. Pahorja bolela roka, šele kasneje mi je povedal, da ni vzel nobene tablete, ker so mu tako svetovali sodelavci, da bo lahko popolnoma zbran na tem pogovoru. Pa ena za konec, ko so me povabili kot predsednico hrvaške vlade v Bruselj, na svečanost, ko je Hrvaška končala pogajanja. Zgodaj zjutraj je na vrata moje sobe nekdo potrkal. Bil je uslužbenec z velikim šopkom cvetja, s sporočilom, ki ga še danes čuvam, na katerem piše približno: To je tvoja zgodba. In res se je, ta težek in naporov polen posel spremenil v eno lepo prijateljstvo.

Voditelj: Je bila ta politika bolj učinkovita od te, ki jo vodijo danes?

Borut Pahor: Znašla sva se v položaju, ko Slovenija ni več imela razumevanja v mednarodni skupnosti, za blokado Hrvaške … Hrvaška pa ni hotela ničesar sprejeti kot članica EU … Znašla sva se sama in bila odvisna od najinih ravnanj … Zaupala sva si in uspela sva zato, ker sva si pomagala, da gre Hrvaška v EU in da arbitraža določi mejo. To je dokaz vztrajnosti, zaupanju, dialogu, da se rešijo vprašanja. Nisva imela pred sabo le najine interese ali interese najinih vlad, ampak najinih narodov. (Tudi Jadranka Kosor mu mu ploska.)

Voditelj: G. Šarec, z vašega zornega kota učinki, o katerih govori Pahor.

Marjan Šarec: Ja, saj učinki so znani. Vemo kje smo zdaj. Ga. Kosor je tudi med prvimi rekla, da je arbitraža mrtva, da je je kompromitirana in očitno je ta ljubezen ostala samo med njima dvema, med državama pa nekoliko manj.

Borut Pahor: To se sliši precej popularno in ne rečem, da deloma ni…

Marjan Šarec: To so dejstva.

Borut Pahor: Vendar bi rad rekel, kolega Šarec, če pred osmimi leti ta sporazum ne bi bil podpisan in uveljavljen, potem ne bi sledilo sedem let miru in brezskrbnosti v odnosih med državama, se blagovna in storitvena menjava ne bi podvojili. SLO in CRO ne bi imeli iniciative, ki je, bom rekel, razširila ta mir in stabilnost na zahodni Balkan. Res pa je, da smo se znašli v situaciji, ko se zdaj, s kolegico in prijateljico Kosorjevo temeljito razlikujeva. Menim, da ni razlogov, kljub komplikacijam zaradi komunikacije med slovensko agentko in slovenskim sodnikom, da bi hrvaška vztrajala, ker je sodišče v Haagu dejalo, da napaka ni bila tako velika, da bi ogrozila plemeniti cilj. In tu ne dajem prav kolegici, ki računa, da sporazum ne bi bil uveljavljen, sedaj ko je določen stik z odprtim morjem.

Marjan Šarec: Saj, zdaj ste na daljši način povedali isto.

Jadranka Kosor: Ja, hotela sem vprašati, če lahko sama kaj povem. Vsekakor, torej, moja ideja kot ideja g. Pahorja l. 2009, ko sva se dogovarjala o arbitražnem sporazumu, ko sva ga podpisala, je bila predvsem, da odstraniva, pravzaprav, sovražnost, ki se je med dvema državama že lahko otipala z rokami, v nekem trenutku. Da se izogneva incidentom in da Hrvaška nadaljuje pogajanja z EU. Bila sem med prvimi, ko smo izvedeli za kontaminacijo procesa, ki sem rekla, da je arbitraža ogrožena, vendarle to nikakor ne zmanjšuje dela, ki smo ga mi opravili. Se pravi, dogovarjanje o arbitražnem sporazumu, ni bilo lahko delo. Niti lahko, niti enostavno, niti stvar za le dve državi, niti le za eno od dveh držav, niti za eno od nas. Torej ne gre le za neko prijateljstvo, ki mu je žal za preteklimi časi, ampak gre za dejstvo, da jaz še danes, navkljub vsemu … Se pravi, za mene ta proces arbitraže ne obstoja, vendarle pa še naprej mislim, da v obeh državah potrebujemo politike, ki bodo gradili mostove, ki bodo znali graditi mostove med državama, saj smo sosedi za vedno, ne moremo se menjati in moramo delati na tem, da smo prijatelji in da s skupnim sodelovanjem napredujemo v EU.

Voditelj: Razumete pritisk ZDA, da je stvar dvostranskih pogovorov kot pritisk hrvaških interesov?

Borut Pahor: Ne, jaz mislim, da je to neko temeljno stališče mednarodne skupnosti tudi sicer. Poznate tudi stališče Slovenije glede Katalonije, ko vedno rečemo, prosimo vzpostavite dialog in to je tudi moje sporočilo. Kot veste, sem med tistimi slovenskimi politiki, ki verjame v potrebnost dialoga. Mislim, da bi bilo čimprej koristno srečanje med obema premierjema. Verjetno prvo srečanje ne bo uspešno. To je v naravi takih srečanj, vendar utegneta zgraditi neke osebne in tudi medvladne kontakte, ki bodo omogočali, na daljši rok, da bo vendarle prišlo do tistega kar pričakujem. Da bo hrvaški Sabor, kar je enkrat že storil, v času najinih pogajanj spremenil stališče. Namreč, tukaj bi rad povedal v prisotnosti moje prijateljice in kolegice, da se ne morem izognit občutku, da je Hrvaška iskala povod, razlog, da je lahko odstopila od sporazuma, ki ji v začetku ni bil všeč in to je ta 3. B točka stik z odprtim morjem, da je sodišče določilo to cono. In Hrvaška se je zdaj obesila na to stališče in vztraja. Menim, da bo mogoče ohranit dobre odnose samo, če bo, na dolgi rok, Hrvaška to stališče spremenila.

Voditelj: Prekoračili smo čas. Ga. Kosor dali ste poseben pečat temu svečanemu večeru…

Jadranka Kosor: Le za konec bi povedala, da se odločitev Parlamenta težko doseže, vendarle pa se strinjam, da morata obe vladi čimprej začeti s pogovori. In verjamem, da sva v tej situaciji danes, na čelu vlade z g. Pahorjem, bi midva zagotovo našla način kako iz te zagate.

Prav arbitražni sporazum je bil priložnost za resno razpravo o zunanji politiki, temi, ki pa je resnično v pristojnosti predsednika države, je bila žal tudi ta priložnost izgubljena. Novinar se verjetno ni poglabljal v to, kje se je v arbitražnem sporazumu izgubil teritorialni stik in ga je nadomestil samo stik z odprtim morjem in čigav je bil pravzaprav ta predlog. Če bi novinar poznal pogovor predsednika države Boruta Pahorja z Lidijo Hren, bi lahko na točki kjer je končal pravzaprav razvil temo.

Tudi predsedniški kandidat Marjan Šarec očitno ne gre do konca pri arbitražnem sporazumu, ki je ena redkih konkretnih točk oziroma tem, o kateri bi lahko prišli stvari do dna. Kdo je torej predlagal, da se v arbitražnem sporazumu zamenja “teritorialni stik z odprtim morjem” s le “stikom z odprtim morjem” in s tem dal manevrski prostor arbitrom, da smo dobili na koncu samo stik z odprtim morjem in ne teritorialnega stika z odprtim morjem, kar je ključno vprašanje celotnega arbitražnega sporazuma in vitalni interes Republike Slovenije.