ZDA in Velika Britanija izvedle tretji skupen napad na hutijevske cilje – Sirija in Irak obsojata ameriške napade na njuno ozemlje

Ameriške in britanske sile so v soboto izvedle nov napad na cilje hutijevcev v Jemnu. Gre za tretji tovrsten skupen napad, po navedbah ameriških predstavnikov so napadli 36 hutijevskih ciljev na 13 krajih v Jemnu, poročajo tuje tiskovne agencije.

BREAKING:

US confirms it has struck 85 targets in Iraq and Syria tonight, including Islamic Revolutionary Guard Corps (Iranian) positions. pic.twitter.com/QZc0JhJcVa

— Visegrád 24 (@visegrad24) February 2, 2024

Po navedbah ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina je cilj napadov hutijevcem, ki jih podpira Iran, onemogočiti nadaljevanje napadov na ladje v Rdečem morju. “Koalicijske sile so napadle 13 krajev, kjer imajo hutijevci nameščeno orožje, raketne sisteme, radarje ter sisteme protizračne obrambe,” je dejal Austin.

ZDA niso navedle krajev, kjer so potekali napadi, a po navedbah lokalnih medijev so bile tarča napada jemenska prestolnica Sana in še nekatera druga mesta. Napad je potrdila tudi britanska vojska, ki je sporočila, da so britanska letala napadla dva nadzorna centra za izvajanje napadov in prepoznavo dronov.

ZDA so sicer pred tem v petek napadle 85 ciljev v Siriji in Iraku v odgovor na napad proiranske milice na ameriško oporišče v Jordaniji pred tednom dni, v katerem so bili ubiti trije ameriški vojaki.

Iran je  ostro obsodil ameriške napade in izjavil, da gre za “kršitev suverenosti Sirije in Iraka”. Sirija in Irak sta včeraj  obsodila ameriške napade na elitne iranske sile in proiranske skupine v teh dveh državah, ki so jih izvedli kot maščevanje za smrt treh ameriških vojakov v napadu konec januarja. Iran je i ostro obsodil ameriške napade in izjavil, da gre za “kršitev suverenosti Sirije in Iraka”.

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo v vzhodni Siriji ubitih najmanj 23 proiranskih borcev, vključno z devetimi Sirci in šestimi Iračani.V Iraku je umrlo 16 ljudi, med njimi tudi civilisti, je danes sporočila iraška vlada.

ZDA so sporočile, da so bili napadi odgovor na napad 28. januarja na bazo v Jordaniji blizu sirsko-iraške meje, v katerem so bili ubiti trije ameriški vojaki in za kar je Washington okrivil skupine, ki jih podpira Iran. “Naš odziv se je začel danes. Nadaljeval se bo ob časih in krajih, ki jih bomo določili mi,” je sinoči dejal ameriški predsednik Joe Biden.

Ameriški povračilni ukrepi prispevajo k “podžiganju konflikta na Bližnjem vzhodu na zelo nevaren način”, se je v izjavi odzvalo sirsko zunanje ministrstvo. Iraška vlada je obsodila “kršitev iraške suverenosti”.

“Napad je avanturistična akcija in še ena strateška napaka Američanov, ki ne bo imela drugega rezultata kot stopnjevanje napetosti in nestabilnosti v regiji,” se je odzval tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Nasser Kanani.

Ameriško vojaško posredovanje je v petek trajalo približno trideset minut in je bilo po mnenju Bele hiše “uspešno”, ki je zagotovilo, da ne želi “vojne” z Iranom. Skupno je bilo tarč 85 tarč na sedmih različnih lokacijah, štiri v Siriji in tri v Iraku, je dejal John Kirby, tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše.

Sirska vojska je sporočila, da je bilo v napadih ubitih določeno število civilistov in vojakov, da je nekaj ranjenih in da je nastala velika škoda. “Okupacija nekaterih delov sirskega ozemlja s strani ameriških sil ne more več trajati, je dodala sirska vojska in izjavila, da je “odločena osvoboditi celotno sirsko ozemlje pred terorizmom in okupacijo”.

Irak je ocenil, da je prisotnost mednarodne koalicije za boj proti teroristom pod vodstvom ZDA na njegovih tleh postala “grožnja varnosti in stabilnosti države”. Iraško zunanje ministrstvo je kasneje objavilo, da bo povabilo ameriškega odpravnika poslov v Bagdadu, da preda uradno protestno noto.

Približno 900 ameriških vojakov je napotenih v Siriji in 2.500 v Iraku kot del mednarodne koalicije, ustanovljene za boj proti skupini Islamska država v času, ko je ta nadzorovala dele sirskega in iraškega ozemlja.

Islamska država je bila razglašena za poraženo v Siriji leta 2019 in v Iraku leta 2017, vendar je koalicija ostala v teh državah za boj proti skrajnim celicam, ki nadaljujejo z napadi. Bela hiša je zagotovila, da so ZDA pred napadi opozorile iraško vlado, kar je Bagdad  včeraj  zanikal.

Ameriška vojska je napade izvedla kmalu po vrnitvi trupel treh padlih ameriških vojakov v ZDA, na slovesnosti, ki se je je udeležil predsednik Biden. Od sredine oktobra je bilo več kot 165 napadov z brezpilotnimi letali ali izstrelki tarča ameriških sil, razporejenih v okviru koalicije za boj proti ekstremizmu, vendar do 28. januarja v njih ni bil ubit noben ameriški vojak.

Napadi, za katere je večino prevzela skupina borcev, oblikovanih iz proiranskih skupin, imenovanih Islamski odpor v Iraku, so se okrepili od začetka vojne v Gazi 7. oktobra med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom, tesnim ZDA. zaveznik.

Ameriška nočna operacija je bila tarča poveljniških in obveščevalnih centrov ter infrastrukture za shranjevanje brezpilotnih letal in izstrelkov, ki so omogočali napade na ameriške in koalicijske sile, so sporočili iz Pentagona.

ZDA ne želijo konfliktov na Bližnjem vzhodu ali kjer koli drugje na svetu. A tisti, ki nam hočejo narediti škodo, dobro vedo – če udariš Američana, se bomo odzvali, je v izjavi opozoril ameriški predsednik.

Rusija je včeraj  obsodila petkove ameriške raketne napade na proiranske cilje v Siriji in Iraku kot znak agresivne zunanje politike Washingtona ter pozvala k sklicu izredne seje Varnostnega sveta ZN, poročajo tuje tiskovne agencije.

“Pravkar smo zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN o grožnji miru in varnosti, ki jo povzročajo ameriški napadi v Siriji in Iraku,” je na družbenih omrežjih sporočil namestnik ruskega veleposlanika pri ZN Dimitrij Poljanski.

“Poskušamo doseči razpravo o nastalih razmerah v Varnostnem svetu ZN,” pa je v Moskvi potrdila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. ZDA je obtožila, da uporabljajo zračne napade za namerno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“Z zadnjimi napadi na objekte, ki pripadajo domnevno proiranskim skupinam v Iraku in Siriji, ZDA namerno poskušajo v konflikt pritegniti največje države v regiji,” je dejala Zaharova. To povračilno dejanje je po njenih besedah napenjanje mišic, s katerimi želi administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna odvrniti pozornost od številnih zdrsov zunanje politike na začetku volilne kampanje.

Ameriška vojska je v petek zvečer izvedla napade na skupno 85 tarč v Iraku in Siriji. Napadi so odgovor na napad na ameriško oporišče na severu Jordanije, v katerem so pred tednom dni umrli trije ameriški vojaki, več kot 40 je bilo ranjenih.

Sirija in Irak sta povračilne ameriške napade na proiranske oborožene skupine na njunem ozemlju obsodila. V napadih na zahodu Iraka je bilo po navedbah Bagdada ubitih najmanj 16 ljudi, med njimi so tudi civilisti. Oblasti v Damasku pa so sporočile, da je bilo pri tem v Siriji ubitih več civilistov in vojakov. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo na vzhodu Sirije ubitih najmanj 18 proiranskih borcev. Napad je obsodil tudi tudi Iran, ki ga je označil za strateško napako ZDA.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po napadih ZDA na cilje v Siriji in Iraku vse strani pozval k zadržanosti, da razmere na Bližnjem vzhodu ne bi eksplodirale. Zunanji ministri EU so se včeraj  v razpravi o nadaljnjem financiranju agencije ZN za palestinske begunce po navedbah Borrella večinoma strinjali, da je ni mogoče nadomestiti.

“Vsi se morajo poskušati izogniti temu, da bi razmere eksplodirale,” je Borrell pred neformalnim zasedanjem zunanjih ministrov v Bruslju odgovoril na vprašanje, ali bi morale ZDA nehati prispevati k zaostrovanju razmer v regiji.

Po srečanju pa je poudaril, da je bil odziv ZDA pričakovan, pri čemer pa vsak napad prispeva k zaostritvi položaja. “Ministri so izražali resno zaskrbljenost,” je povedal.

ZDA so v petek v odgovor na napad z brezpilotnimi letali na ameriško oporišče na severu Jordanije, v katerem so pred tednom dni umrli trije ameriški vojaki, več kot 40 pa je bilo ranjenih, izvedle povračilni napad na cilje v Siriji in Iraku.

Oblasti v Damasku so danes sporočile, da je bilo pri tem v Siriji ubitih več civilistov in vojakov. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo na vzhodu Sirije ubitih najmanj 18 proiranskih borcev. Iraške oblasti pa medtem poročajo o najmanj 16 mrtvih, med njimi so tudi civilisti, poročajo tuje tiskovne agencije.

EU bo medtem po Borrellovih besedah skušala k preprečevanju zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu prispevati s pomorsko operacijo, namenjeno zagotavljanju varne plovbe v Rdečem morju, kjer hutijevci v znak podpore Palestincem napadajo tovorne ladje.

Ministri za zunanje zadeve so na neformalnem zasedanju v Bruslju, ki ga je gostilo belgijsko predsedstvo Sveta EU, govorili tudi o financiranju agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), ki jo Izrael obtožuje vpletenosti v oktobrski napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje.

Več zahodnih držav, tudi nekatere članice EU, je zaustavilo financiranje agencije, medtem ko ga druge nadaljujejo. Med slednjimi je tudi Slovenija.

Kljub različnim pogledom so se ministri večinoma strinjali, da agencije ni mogoče nadomestiti, je na novinarski konferenci po koncu zasedanja povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije.

“UNRWA igra ključno vlogo pri zagotavljanju podpore palestinskim beguncem, in to ne samo v Gazi,” je poudaril. Več sto tisoč palestinskih beguncev je tudi v Libanonu, Jordaniji in na Zahodnem bregu, je dejal Borrell in dodal, da UNRWA zagotavlja hrano za dva milijona ljudi.

Povedal je še, da je vodjo agencije Philippa Lazzarinija povabil na zasedanje ministrov EU, pristojnih za razvojno sodelovanje, ki bo 12. februarja.