(VIDEO) Gibanje Svoboda ostro nad NSi zaradi “neresničnih navedb glede zelenega prehoda”

V Gibanju Svoboda so se pred sejo odbora DZ za infrastrukturo na temo zelenega prehoda ostro odzvali na navedbe NSi v zahtevi za njen sklic. Očitajo jim kup neresnic, zavajanj, podtikanj in laži, sklic seje pa razumejo kot “uvod v volilno kampanjo skrajno desničarskih strank”. Referendum o energetskem zakonu bi bil po mnenju Svobode nesmiseln.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v današnji izjavi za medije med drugim odločno zavrnil očitke NSi, da želi vlada popolnoma prepovedati ogrevanje stanovanjskih stavb z lesno biomaso. “Zakon ne uvaja nekih absolutnih prepovedi, sploh pa ne takšnih, o kakršnih so oni govorili na svoji novinarski konferenci,” je poudaril.

Ogrevanje na lesno biomaso bo po njegovih besedah dovoljeno tudi v prihodnje. “Še več, ta vlada je pospešila, ne samo subvencije, ampak tudi razširjenost ogrevanja na lesno biomaso ali če hočete po domače, tudi drva. Vemo, da je les naravno bogastvo Slovenije,” je dodal, a hkrati izpostavil, da ne smemo spregledati, da so v določenih lokalnih okoljih zelo visoke koncentracije delcev PM, zato bi bilo neodgovorno, da tega vprašanja ne bi naslovili.

Predlog zakona tako daje lokalni skupnosti možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in preostalimi onesnažili, ki škodijo zdravju ljudi. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika.

Kot je ponovila poslanka in tudi predsednica odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor Nataša Avšič Bogovič, bo omejitev veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka.

Kumer se je dotaknil tudi ogrevanja na plin. Novi zakon predvideva, da bodo obstoječi uporabniki plina lahko še naprej uporabljali plin za ogrevanje, medtem ko omejitve veljajo zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske in s tem fosilnih goriv niti ne potrebujejo, je pojasnil. Za takšne stavbe so danes že na voljo nove tehnologije, ki so prijaznejše do okolja, cenejše in stroškovno učinkovitejše.

“Obstoječe uporabnike pa tudi s finančnimi spodbudami usmerjamo k opustitvi rabe fosilnih goriv in prehod na rabo obnovljivih virov energije,” je dodal. Ob tem so v stranki izpostavili, da bo ogrevanje na plin v prihodnje tako ali tako eden dražjih načinov ogrevanja.

Zemeljski plin bo še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Obstoječi uporabniki plina za ogrevanje bodo tega še naprej uporabljali in koncesije se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir, pravijo na pristojnem ministrstvu.

Prav tako se je minister odzval na navedbe, da bo cena elektrike zaradi novega načina obračuna omrežnine v prihodnje občutno višja. “Ne drži. Novi način obračuna omrežnine prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce,” je dejal. Po ministrovih besedah v veliko gospodinjstev v prihodnje plačevalo celo nekoliko manj kot doslej.

“Cene bodo odvisne od tega, koliko kdo uporablja omrežje. Tisti, ki ne bo spremenil navad, bo plačeval enako kot doslej,” je pojasnil.

“Eden od očitkov je tudi, zakaj je zeleni prehod, ki nas veliko stane, sploh potreben. Ta očitek je zelo populističen, najbolj nas bo stalo, če ne bomo ničesar naredili in to danes že doživljamo”, je bil jasen Kumer in spomnil na posledice podnebnih sprememb, med drugim lanske poplave.

“V tej zahtevi, ki so jo podpisali v stranki NSi, je žal navedenih kup neresnic, zavajanj, podtikanj, laži, posledično tudi strašenja prebivalk in prebivalcev, kar se mi zdi zelo nekorektno, sploh glede na to, da vemo, v kakšnem okolju že danes živimo in katere spremembe dejansko moramo nasloviti,” je dejala poslanka Avšič Bogovič.

Zeleni prehod, trajnost in brezogljična družba so po njenih besedah teme, ki jih je treba nasloviti na način, da bo ta prehod najbolj učinkovit, finančno vzdržen, konsistenten in da država kot doslej pomaga s subvencioniranjem raznih rešitev.

Vlada je predlog prenovljenega energetskega zakona sicer sprejela decembra lani, v NSi pa so, če bo vlada v zakonodajnem postopku vztrajala pri predvidenih spremembah, napovedali vložitev predloga za razpis referenduma. Ta bi bil, kot je danes izpostavila Avšič Bogovič nesmiseln.