Včeraj zdravniki, danes sodniki, ki bodo protestirali zaradi nespoštovanja ustavne odločbe glede plač – Zakaj pa ne zaradi drugih neuresničenih odločb ustavnega sodišča, če smo že pri argumentih o pravni državi?

Danes bodo sodniki začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.ž

Nad oblaki #markomentar @MKarikatura pic.twitter.com/Yj71gj6ETo

— Delo (@Delo) January 10, 2024

https://twitter.com/rtvslo/status/1744977074249457770

Protestirali bodo zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo. Da je potrebno odločbe ustavnega sodišča spoštovati se strinjajo vse tri veje oblasti zakonodajna izvršna in pa sodna, ki pa se za protest ni odločila, čeprav je bilo sredi oktobra lani neuresničenih 25 drugih odločb ustavnega sodišča, kar je seveda svojevrstna hipokrizija ob priseganju na pravno državo in spoštovanju odločb ustavnega sodišča.

V mandatu trenutne vlade uresničenih 15 odločb ustavnega sodišča Ob začetku mandata te vlade je na uresničitev čakalo 24 odločb ustavnega sodišča. Trenutna vlada je poskrbela za uresničitev 15 odločb, vmes je ustavno sodišče izdalo 16 novih odločb, sredi oktobra je tako na implementacijo čakalo še 25 odločb.
Na vladi zagotavljajo, da si bodo še naprej tvorno prizadevali za njihovo uresničitev.

Statistika ni popolna saj je poslanca SDS-a Jožeta Tanka je sicer sredi lanskega leta namreč v poslanskem vprašanju zanimalo, koliko ustavnih odločb je do zdaj uresničila vlada Roberta Goloba ter katere odločbe še namerava uresničiti. Opozoril je namreč, da se je koalicija v koalicijski pogodbi obvezala, da morajo biti odločbe ustavnega sodišča uresničene v najkrajšem možnem času, ne glede na to, ali se koalicija z njimi strinja ali ne.

Kot je v odgovoru na vprašanje poslanca zapisala vlada, je bilo 1. junija lani, ko je mandat nastopila trenutna vlada, neizvršenih 24 odločb ustavnega sodišča, uresničitev katerih je tudi v pristojnosti vlade. 13. oktobra letos je bilo neuresničenih 25 odločb. Pri tem je šlo tako za odločbe, za katere je rok za izvršitev že potekel, kot odločbe, kjer se to še ni zgodilo.

Od začetka mandata do sredine oktobra je vlada poskrbela za uresničitev 15 odločb ustavnega sodišča, vmes je ustavno sodišče izdalo 16 novih odločb, katerih uresničitev je tudi v pristojnosti vlade.

Na ustavnem sodišču sicer podatka, koliko ustavnih odločb je trenutno neuresničenih, nimajo. Kot so navedli za STA, ta podatek objavijo v vsakokratnem letnem poročilu, pri čemer se zadnje poročilo nanaša na leto 2022. Iz njega je razvidno, da je bilo konec lanskega leta neuresničenih 28 odločb ustavnega sodišča, od katerih se jih je 26 nanašalo na zakonske določbe in je torej zanje pristojna tudi vlada, dve pa sta se nanašali na predpise lokalne skupnosti, za uresničitev katerih so pristojne občine.

Med odločbami, ki bi morale biti že uresničene, vendar niso, je najstarejša iz leta 2012. Z njo je ustavno sodišče ugotovilo, da so določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na sklepanje kolektivne pogodbe, v neskladju z ustavo, zakonodajalec pa bi jo moral uresničiti v dveh letih.

Med pomembnejšimi odločbami, kjer je rok za uresničitev že potekel, so med drugim še odločba, s katero so ustavni sodniki leta 2018 ugotovili, da je zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumskega spora pred vrhovnim sodiščem ne ureja dovolj jasno, odločba, s katero so ustavni sodniki leta 2019 ugotovili, da je zakonska ureditev sprejema oseb v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve neustavna, in odločba, s katero je bilo leta 2020 po zapletih na županskih volitvah v Šmarjeških Toplicah ugotovljeno, da so trije členi zakona o lokalnih volitvah neskladni z ustavo, ker ne urejajo ustrezno volilnega spora.

Vlada sicer trenutno pripravlja zakonsko podlago za uresničitev več ustavnih odločb. S predlogom novele zakona o prekrških, ki je bil konec avgusta poslan v medresorsko usklajevanje, namerava uresničiti tri odločbe ustavnega sodišča, ki se nanašajo na omenjeni zakon.

Konec septembra je bil v medresorsko usklajevanje poslan predlog novele zakona o Sodnem svetu, s katerim namerava uresničiti ustavno odločbo iz oktobra 2021. Z njo je ustavno sodišče ugotovilo, da v disciplinskih postopkih, uvedenih na predlog Sodnega sveta, ne smejo sodelovati člani disciplinskega sodišča, ki so tudi člani Sodnega sveta.

V pripravi je tudi sprememba zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, s katero namerava vlada izvršiti odločbo ustavnega sodišča, da fitofarmacevtskih sredstev ne smejo uporabljati na petmetrskem pasu okoli vodnega zajetja.

Za lani sprejeto odločbo glede ukinitve poklica geodeta z izkaznico vlada načrtuje, da bo uresničena najpozneje do konca marca 2024 s sprejemom novele zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Rešitev za uresničitev leta 2020 sprejete odločbe, ki se nanaša na del zakona o urejanju trga dela, pa je vključena v predlog novele omenjenega zakona, ki je bil v medresorsko usklajevanje posredovan konec oktobra, tako vlada.

Vrhovno sodišče je sicer na spletni strani v ponedeljek sporočilo, naj se stranke tudi med opozorilnim dvotedenskim protestom udeležijo vseh razpisanih narokov na sodiščih, razen ko jih sodišča obvestijo o preklicu. Pojasnili so še, da bodo ostale službe sodišč in javne knjige v tem času poslovale nemoteno.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da podatkov o številu preklicanih obravnav v času protesta oziroma razloge zanje ne bodo zbirali. Torkov pregled aktualnih obravnav na tem sodišču pa kaže, da je za danes preklicana polovica narokov v kazenskih zadevah. Na mariborskem so preklicane tri od štirih kazenskih zadev, na kranjskem pa ena od štirih. Na okrožnih sodiščih je sicer preklicana večina pravdnih in gospodarskih zadev. Med preklicanimi gospodarskimi obravnavami je tudi obravnava 78 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe zoper nekdanja nemška menedžerja v Adrii Airways Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha. Razlog za preklic sicer ni znan.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je v izjavi za medije dan po protestu sodnikov in tožilcev zavezala, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, s katerim bi sistemsko uredili javni plačni sistem, še ni.

V Slovenskem sodniškem društvu so v odzivu na ministričine izjave poudarili, da vprašanje uresničitve ustavne odločbe ni del socialnega dialoga. Namen odločbe je zagotovitev ustreznega ustavnega statusa sodstva, so poudarili. Po njihovem mnenju vlada pod krinko nujnosti prenove plačnega sistema celotnega javnega sektorja odlaga z izvršitvijo ustavne odločbe. S tem sporoča, da sodne veje oblasti ne šteje kot samostojne, enakopravne in enakovredne veje oblasti, so dodali.

Tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije od vlade in DZ pričakujejo takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.